Ob rob k “ogorčenosti” ljudi oziroma protestom v Sloveniji

pest

 

Tako kot 15. oktobra 2011, so tudi 29. oktobra 2012 oziroma natančneje, od 26. novembra 2012 bili zaznani znaki, da se tudi Slovenija s protesti priključuje v družbo hotenj ljudi po svetu in njihovim stremljenjem za socialno pravičnost človeštva, od prvih isker, ki so začele preskakovati v arabskih državah, kjer je na tisoče ljudi prevzelo ulice in trge in spomnilo njihove vlade, v čigavih rokah dejansko je moč. Sledili so Islandci, ki so si na zavzetih ulicah izmenjevali mnenja in se odločali o skupni prihodnosti. Kmalu zatem so Španci zasedli soseske, kraje in mesta in nato se je plamen širil preko Francije, Grčije, Portugalske, Italije, vse do Turčije in so kriki mirnih demonstrantov odmevali po vsej Ameriki in Aziji, kjer so nastajala številna nova gibanja.

Ves čas delovanja, Prisotnost šteje, ki je bil v tem času v glavnem usmerjen v grajenje globalnega omrežja gibanj, tudi preko srečanj akterjev v Magrebu v Tuniziji, Nog20 v Nici, pohoda do Aten z zaključno globalno Agoro, pohoda v Bruselj, Agore99, Firenc 10+10 itd., je bilo usmerjeno tudi v obveščanje slovenske javnosti preko objav, livestreamov, predstavitev, pogovorov… Ob tem smo predstavljali tako dobre kot tudi slabe prakse, nastale na podlagi izkušenj mnogih gibanj po svetu. Pri tem smo posebej izpostavljali pomen pogovorov med ljudmi oziroma tim. Assemblies (Skupščine) v soseskah, trgih, ulicah, delovnih mestih, domovih… Še posebej od začetka protestov v Sloveniji smo poudarjali pomen decentraliziranega, horizontalnega delovanja, povezovanja in pomena razpršitve razprav po slovenskih mestih, četrtnih skupnostih krajih, vaseh, soseskah…

Ni pa za nas bistveno to, da bi se kot DRUŽBENA STRUKTURA udeleževali pogovorov z drugimi družbenimi strukturami ali ljudmi kot posamezniki, kajti potem zapademo nazaj v institucionalizem in o odprtem prostoru govoriti ne moremo več, kajti vsaka organizacija se podreja volji nekega zaokroženega kroga ljudi in ima že vnaprej artikuliran lastni interes in v ta odprti prostor vstopa z namenom, da si ga podredi.

Odprti prostor lahko obstaja le dotlej, dokler se na njem srečujemo ljudje kot posamezniki in tudi govorimo kot posamezniki v svojem imenu, ne pa v imenu nekih družbenih struktur oziroma organizacij.

Osnovni smisel pa vsekakor vidimo v ODPIRANJU teh PROSTOROV, ki so vedno znova soočeni s poskusi ZAPIRANJA, OSVAJANJA. Ta SKUPNI PROSTOR mora vedno biti ODPRT, da je vedno na razpolago vsakemu posamezniku, da vanj vstopa neovirano in nevodeno spregovori o svojih vsakdanjih dilemah, življenjskih zgodbah, predlogih, rešitvah in se v njem povezuje z drugimi posamezniki in na ta način soustvarja skupnostno.

Še posebej pa bo delovanje Prisotnosti šteje še naprej usmerjeno v grajenje globalne mreže gibanj, ki je ta trenutek zelo učinkovita in skrbi za to, da se globalno povezujemo. Osredotočenost na globalni prostor je pomembna z vidika vpetosti Slovenije v ta globalni prostor, kajti razmišljanje v smeri družbene samozadostnosti je vse prej kot ideal, h kateremu pa zagotovo stremimo. Mnenja smo, da je izjemnega pomena razmišljati v globalnem kontekstu, delovati pa v lokalnem in to se bomo trudili početi tudi odslej, kajti le na ta način bo moč adekvatno odgovarjati na probleme družb po svetu, ki so v svoji osnovi globalni problemi, ki se odražajo sicer z lokalnimi značilnosti a so v bistvu del globalnih.

PrisotnostŠteje-15o-OccupyLjubljana, 7. januar 2013

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: