Balkan, prebudi se!
Prvi val privatizacij v Bolgariji se je odvijal med leti 1992 in 1994 pod stranko ZDS (Združenje demokratičnih sil). Zemlja in industrija so bile privatizirane preko izdaje delnic državnih podjetij vsem državljanom, vendar je to spremljala množična brezposelnost, ko so nekonkurenčna podjetja propadla.
Negativna reakcija na gospodarske reforme je omogočila BSS (Bolgarska socialistična stranka) prevzem oblasti leta 1995. Že v letih 1996-1997 so se začeli množični protesti proti vladi BSS, ki je državo pripeljala da hiperinflacije in splošne krize.
Leta 1997 je vlada BSS padla in na oblast je prišla UDF, ki je prva preživela celoten 4-letni mandat od časov komunizma. S pomočjo IMF (Mednarodni denarni sklad) so bile izvedene gospodarske reforme, vključno z množično privatizacijo podjetij v državni lasti. Država je začela pristopna pogajanja za sprejem v EU (ki se ji je Bolgarija priključila 1. januarja 2007).
UDF je bila obtožena korupcije, nepotizma in nelegane privatizacije. Večina obtožb je letela na prodajo podjetij s t.i. “Videnovega seznama za likvidacijo in izolacijo” po najnižji ceni.
Privatizacija se nadaljuje do dandanes. Leta 2004 je Republika Bolgarija prodala 67% delež svojih treh podjetij za distibucijo elektrike nemškemu podjetju E.ON Energie AG, avstrijskemu EVN AG in češkemu CEZ a.s..
Gospodarske težave in val korupcije so povzročila, da se je 800.000 Bolgarov, vključno s številnimi usposobljenimi strokovnjaki, moralo izseliti. Reforma, ki so jo začeli leta 1997, je privedla do naraščajočih socialnih neenakosti. Politični sistem od leta 1989 praktično ni bil sposoben zvišati življenjski standard državljanov. Ravno nasprotno, glede na izsledke raziskave Pew Global Attitudes Project iz leta 2009, je 76% Bolgarov izjavilo, da so nezadovoljni s sistemom demokracije, 63% je menilo, da prosti trg ni izboljšal življenja in samo 11% Bolgarov se je strinjalo, da so navadni ljudje nekaj pridobili s spremebami iz leta 1989.
Protest v Bolgariji se je začel v Blagoevgradu pozno v januarju, potem ko so porabniki prejeli račun za elektriko, ki je bil dvakrat višji od prejšnjega meseca. Protestniki so simbolično zažgali račune.
Motivacijski video protestov v Bolgariji
10. februarja so se dogajali protesti v številnih krajih – Sofija, Plovdiv, Varna, Burgas, Ruse, Veliko Tarnovo, Šumen, Blagoevgrad, Sandaski, Silistra, Jambol, Goce Delčev, Belene, Montana, Dobrič in Kardžali. Isti dan sta bili zažgani delovni vozili EVN (EVN Bolgarija, del avstrijske EVN AG za elektro-distribucijo) v Plovdivu. Demostranti v Sofiji so se zbrali pred Ministrstvom za gospodarstvo, energetiko in turizem in s snežnimi kepami obmetavali ministra Deljana Dobreva. En protestnik je bil zaboden v Varni 13. februarja.
Do srede februarja je bilo na cestah na deset tisoče ljudi, ki so med drugim zahtevali nacionalizacijo privatnih regionalnih monopolov, odstranitev podjemnih izvajalcev, dodelitev elektrodistibucije in prometa NEK EAD (državnemu podjetju za elektrodistribucijo), razveljavitev vseh pogodb med državo in energetskimi družbami in bolj liberalno uporabo zakonov o uporabi elektike in ogrevanja.
17. februarja je državna demonstracija proti monopolom zbrala 10.000 ljudi v Plovdivu, 8.000 (do 30.000 po drugih ocenah) v Varni, in manjše število v drugih mestih. Skupno je protestirako 150.000 ljudi po celi državi v 35 mestih. Glavne avtoceste in regionalne ceste po državi so bile zaprte; v glavnem mestu je na žandarje, zgradbo Ministrstva za gospodarstvo in Državni zbor letelo kamenje, steklenice in jajca. Ljudje so vzklikali “mafija” in “odstop” in nosili napise kot “To ni potest, to je proces – boj za novo Bolgarijo”, “dol z GERB” in “Janičarji, konec se bliža”. Vladi so dali en teden, da odgovori na njihove zahteve. Spopadi so se zgodili v bližini sedeža ČEZ (Češke distribucijske družbe) v Sofiji.
18. februarja so se demonstracije nadaljevale po celi državi. V Sofiji so prerasle v državljansko nepokorščino in protestniki so poskušali zasesti Državni zbor. Množico so porinili nazaj na Orlov most (začetno točko protesta) in ko niso dobili odgovora na zahteve, da se takoj začnejo pogovori s predstavniki vlade, so se pomaknili proti Državnemu kulturnemu domu. V spopadih s policijo in žandarmerijo sta bila poškodovana dva policista in šest policijskih vozil. Enajst ljudi so aretirali.
19. februarja, ki je obeleževal 140-letnico usmrtitve narodnega heroja Vasila Levskega, so se v Sofiji zgodili nasilni spopadi med protestniki in policijo. Več kot 20 ljudi je bilo ranjenih med policijskom naskokom na protestnike na Orlovem mostu. V Varni je bilo okoli 8.000 protesnikov.
Kronologija protestov v Bolgariji 19.02.2013
20. februarja je Boris Bojkov oznanil, da bo njegova vlada odstopila. O odstopu so naslednji dan zjutraj glasovali v parlamentu. 209 poslancev je bilo za in 5 proti. Borisov je rekel: ” Mandat za vladanje so nam podelili ljudje, danes jim ga vračamo, saj država potrebuje vodstvo, ki ima novo kredibilnost.”
Po Borisovem odstopu so se po celi državi osnovali odbori za državljansko pobudo.
21. februarja je okoli 500 članov združenja za boj proti mafiji izrazilo svoje nazadovoljstvo s sodstvom. Protestniki so pozvali k odvzemu imunitete in odstranitvi sodnikov, ki so sodelovali v goljufijah z zemljišči. Predsednika so pozvali, naj določi vlado strokovnjakov do sklica Velikega državnega zbora za spremembo ustave in celotnega političnega in sodnega sistema.
23. februarja so se koordinatorji demostracij zbrali v Slivenu, da bi predebatirali nadaljnje akcije po odstopu vlade. Številne člane različnih političnih strank, ki so bili prisotni, so odstranili. Zahteve po spremembi političnega sistema, prepoved vladajočih političnih strank, ukinitev DDVja na električno proizvodnjo in državno lastništvo naravnih virov so bile dodane uvodnemu pozivu za nacionalizacijo elektro podjetij. TIM, pollegalna družba, naj bi preprečila organizacijo srečanja odbora za državljansko inciativo v Varni. “Legija Rakovski”, organizacija, ki vključuje vojaške častnike in podpornike bolgarske vojske, se je pridružila protestom.
Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Narodna organizacija svobodnih “Svobodna izbira”, je okoli 100 državljanov in NVO zahtevalo spremembo ustave, posebej 12. člena, po katerem združenja državljanov, vključno s sindikati, ne morejo imeti političnih ciljev in izvajati političnih dejavnosti. Zahtevali so tudi državljansko kvoto povsod – na ministrstvih, agencijah, vključno s sodstvom in tožilstvom, zato da lahko državljani izvajajo neke vrste nadzor nad političnim sistemom. Deklaracija, ki so jo sprejeli na okrogli mizi in tista, ki so jo sprejeli v Slivenu, sta skoraj enaki.
Zahtevo protesnikov po ustavnih spremembah so prevzeli nekateri poslanci in stranke. 22. februarja so neodvisni bolgarski poslanci začeli peticijo za sklic Velikega državnega zbora z nalogo, da sestavi novo ustavo. Tako pobudo lahko da polovica od 240 poslancev, predsednik ali državljani na referendumu. Ustava zagotavlja dva meseca za pripravo na volitve, med katerimi bi lahko vsaka politična stranka ali družbena skupina izrazila svoje mnenje glede ustave, potem pa bi jo Veliki državni zbor pripravil v kratkem času.
Konec iluzij! Samoupravljanje. Družbena dejavnost vsak dan!
Bolgarski Veliki državni zbor (Велико народно събрание, Veliko narodno sabranie), je edino državno telo, ki lahko osnuje ustavo, sprejema novo ustavo ali spreminja ureditev države. Do sedaj je bilo v Bolgariji sedem Velikih državnih zborov, zadnji od 10.7.1990 do 12.7.1991, ki je sprejel trenutno ustavo.
Peticijo za referendum za sklic bolgarskega Velikega državnega zbora za sprejem nove ustave je pred tem leta 2010 že organizirala stranka Red, zakon, pravičnost (RZS), kontroverzna marginalna konservativna stranka.
Glede na pregled bolgarskih statističnih inštitucij je bilo zbranih 389.705 avtentičnih podpisov v podporo RZSjevi peticiji za referendum za novo ustavo. Po bolgarski zakonodaji more biti peticija, ki zbere več kot 200.000 podpisov, dana v razpravo v parlamentu, če pa sprejme več kot 500.000 podpisov je zavezujoča.
Stranka RZS je 26. februarja predlagala v parlamentu referendum na to temo.
24. februarja se je predsednik Plevenliev srečal s protestnki, ki so bili zbrani pred Ministrstvom za gospodarstvo, energetiko in turizem, pred uradnim začetkom demonstracij in sprejel njihovo odprto pismo z zahtevami, ki ga je podpisalo 35 odborov za državljansko pobudo. Protestniki so predsedniku določili rok 7 dni, po izteku katerega bodo zahtevali tudi odstop predsednika, če do takrat ne bo nobenih rezultatov.
Celotno odprto pismo z zahtevami protesnikov si lahko preberete v angleščini tukaj: http://sofiaglobe.com/2013/02/25/bulgarian-political-crisis-protesters-demands-in-english/
Če na kratko povzamemo, protestniki v pismu zahtevajo:
– da se državni zbor ne razpusti (torej nobenih predčasnih volitev)
– ustanovitev strokovnega sveta z obvezno kvoto za predstavnike civilne družbe za izvedbo zahtev državljanov
– programsko vlado
– prehod od proporcionalnega na večinski volilni sistem
– možnost odpoklica poslancev
– pravno in kazensko odgovornost za poslance in ministre
– 50% kvoto predstavnikov civilne družbe v vseh državnih regulativnih organih
– zaustavitev tožb proti državljanov zaradi neplačil elektike ali vode do ugotovitve legitimnosti le-teh
– prenos elektrodistibucije v državne roke
– preklic škodljivih pogodb, raziskovanje odgovornosti
– preklic vseh koncesij za vodo in prevzem teh funkcij s strani države
Tisoči Bolgarov, ki živijo v tujini, so podprli proteste v domovini s shodi in demonstracijami v številnih mestih po Evropi. Demonstracija je bila organizirana pred ambasado na Dunaju. Udeleženci so podprli odprto pismo 35ih odborov državljancke iniciative. Mnogi Bolgari so protestirali po ulicah Londona v znak solidarnosti s protestniki v Sofiji. Bolgarske skupnosti v Valencii, Madridu, Atenah in Münchnu so se tudi zbrale v podporo rojakov protesnikov v Bolgariji. Številni bolgarski študenti so se zbrali pred občinsko zgradbo v Manchestru in dejali, da je treba politični model v Bolgariji spremeniti.
Ker so vse stranke zavrnile oblikovanje vlade v sklopu tekočega, 41. državnega zbora, ki bi se moral zaključiti julija, je predsednik Rosen Plevenliev določil datum za predčasne volitve – 12. maj 2013. Dejal je, da “morajo biti ključne spremembe odločene v novem parlamentu.” Spremeniti vse, zato da se ne spremeni nič? Bodo protestniki in poslanci “pozabili” na svoje zahteve po spremembi ustave? Stranke so s svojo zavrnitvijo naredile ravno to, česar protestniki niso hoteli – dosegle so predčasne volitve in onemogočile razpis referenduma o Velikem državnem zboru, ki bi spremenil določene člene ustave. Cene elektrike naj bi se znižale za 8% (potem ko so se v enem letu povišale tudi za 100%). . Nek protestnik je dejal, da njegova položnica znaša 310 levov (150 evrov). Povprečna plača v Bolgariji znaša 400 evrov. Druga protestnica, upokojenka, je dejala, da ima pokojnino 80 evrov, 90 evrov pa znaša njen račun za elektriko.
V Bolgariji so se v desetih dneh zažgali trije ljudje. V Velikem Tarnovu se je moški zažgal in umrl v bolnišnici. 36-letnik iz Varne je zaradi samosežiga v komi. Nek drugi moški je bil hospitaliziran z opeklinami po 71% površine telesa. V Sofiji je moški začel gladovno stavkati in bil pridržan s strani policije.
Čeprav so bolgarski protesti dosegli odstop vlade, simbolično znižanje cen elektrike in mogoče še kaj, so problemi protestnikov po celem svetu podobni. Politika, strankarska (predstavniška) demokracija vedno najde način, da vodo spelje na svoj mlin, da se izogne bistvenim spremembam, da se ne zavzame za “navadne” ljudi. Tej odgovornosti se vztrajno izmika, dela samo simbolične korake, se pretvarja, da se spreminja z zamenjavo obrazov, kupuje čas. Toda kmalu bo tudi njen čas potekel. Če se ne zmore prilagoditi novim razmeram, je to neizogibno. Kaj k temu pripomore ustanavljanje novih strank, ki (čeprav mogoče z najboljšimi nameni) igrajo isto igro, ki so (ali sčasoma postanejo) distancirane od civilne družbe, od “navadnih” ljudi, od povprečnega državljana? Nič. (Skrajni) čas je za nove načine, ne za nove obraze.
Kot pravijo bolgarski protestniki: “Mi nismo protest, mi smo proces.” V vsakem primeru se lahko protestniki (oziroma trenutno relativno “nemočna” civilna družba) drug od drugega učimo in drug drugega dopolnjujemo, da dosežemo tisto, kar želimo – dostojno in pravično življenje VSEH državljanov in nedržavljanov VSEH držav.
PrisotnostŠteje-15o-OccupyLjubljana