Archive for junij, 2013

22 junija, 2013



In a document published at the end of May the American banking and investment giant J.P. Morgan Chase indicates amongst other steps to be taken towards the “adjustment” of the Eurogroup also the change to the consitutions of the so called peripheral countries. The document was written by J.P. Morgan’s Europe Economic Research group and is entitled “The Euro area adjustment: about halfway there”

The whole text is available at this link:

In this document J.P. Morgan describes very poetically the “adjustment” as a “journey” of each country in the process of dealing with the so called “national legacy problems” to a destination where the bank would like to take them, stating that some of these journey are about “unwinding problems that built in the first decade of EMU (European Monetary Union), while others are about countries reaching completely new destinations”. (Have you ever noticed how bankers and politicians alike use metaphores of travel when they are actually threatening us?)

This journey is then further divided into several separate journeys and the point reached in each of them is described – e.g. Sovereign deleveraging—about halfway there; Bank deleveraging—hard to say due to heterogeneity across countries and banks, but large banks have made a lot of progress; Structural reform—hard to say but progress is being made. In short, what is predicted is a long “recovery” of the Euro.

The destination which J.P. Morgan is planning for us is best exposed in the last part, which refers to political reform. Political reform is obviously necessary for JP&Co. to carry out tranquilly the remaining steps and make us reach the destination they have in mind for themeselves rather than for us. The constitutions are namely an inconvenient element in our journey, some kind of emergency brake that people pull far too often, thus reducing the speed of the journey. Especially disrupting are the constitutions of those countries that have experienced fascism and thus have unnecessary restraints towards it (this is how Morgan’s opinion can be interpreted) and even some kind of defense mechanisms protecting the workers and giving too much free hand for people to express their dissatisfaction with unpopular measures. These measures cannot be understood by ignorant people who have to be forced into understanding them one way or another. This is after all a wonderful journey…

Let us take a look at what J.P. Morgan literally says about political reform:

The journey of national political reform

At the start of the crisis, it was generally assumed that the national legacy problems were economic in nature. But, as the crisis has evolved, it has become apparent that there are deep seated political problems in the periphery, which, in our view, need to change if EMU is going to function properly in the long run.

The political systems in the periphery were established in the aftermath of dictatorship, and were defined by that experience. Constitutions tend to show a strong socialist influence, reflecting the political strength that left wing parties gained after the defeat of fascism. Political systems around the periphery typically display several of the following features: weak executives; weak central states relative to regions; constitutional protection of labor rights; consensus building systems which foster political clientalism; and the right to protest if unwelcome changes are made to the political status quo. The shortcomings of this political legacy have been revealed by the crisis. Countries around the periphery have only been partially successful in producing fiscal and economic reform agendas, with governments constrained by constitutions (Portugal), powerful regions (Spain), and the rise of populist parties (Italy and Greece).

There is a growing recognition of the extent of this problem, both in the core and in the periphery. Change is beginning to take place. Spain took steps to address some of the contradictions of the post-Franco settlement with last year’s legislation enabling closer fiscal oversight of the regions. But, outside Spain little has happened thus far.
The key test in the coming year will be in Italy, where the new government clearly has an opportunity to engage in meaningful political reform. But, in terms of the idea of a journey, the process of political reform has barely begun.

The macro consequences of crisis management

It is not possible to develop a macro story for the Euro area without having a narrative of crisis management. The narrative that we have laid out—national legacy problems have to be dealt with at the national level before further steps of integration involving risk/burden sharing are taken—has had a huge impact on the macro economy, creating weakness overall and significant divergence.

There you have it, people. We have apparently been wrong all along. We have had a negative attitude towards fascism merely due to some bad experience. There can be too much democracy – who would’ve thought! We have given up the referendum – why don’t we give up our remaining workers rights, and why stop at that, let’s give up our human rights, this troublesome “legacy” – and everything will be alright. J.P. Morgan is taking us on a journey we can’t even imagine. It will be fraught with adventure – sleeping under the clear sky, eating only when some charity provides, only some of us will go to school, let alone to the doctor. Never knowing if the following day we will still have a job or if we will even be alive, each day will be an adventure.

Our destination is a “strong Europe” where the ECB plays the leading role and the countries merely follow its instructions (with the aid of European commission and IMF), change their constitutions to “save the Euro” (e.g. cover the debts of the banks with a gambling problem) and “pacify” (e.g. attack) their citizens. Apparently the games played during this journey are roulette as well as monopoly where one can buy companies and real estate but also whole countries. However, it is interesting that the same insitutions that created this crisis also gain most power from it and have been blackmailing the countries to “solve their problems” by assigning the budget that should be spent on education, health, salaries, pensions, social care towards “saving ” the banks and paying off their loans – with money preferring to sunbathe in tax havens instead of pouring into the countries’ treasuries. The banks have grown weary of playing the old game of easy lending and suddenly we are all broke, we are all indebted to each other and a new game has begun – the game of falling dominoes in which the debtors topple creditors, who in turn topple their creditors etc. The only obstacle in this game of completely freeing the market, are the consitutions.

This is nothing new, everything is known. Yet this time J.P.Morgan makes no secret of what bothers him and his explanation is not very subtle. One would first think that they fail to understand the Europeans’ “attachment” to their constitutions and to the idea that the constitutions should be written by the citizens. However, presuming that these institutions consist of intelling people (although it is not certain), the next question is – is this the time when they are feeling strong enough for a frontal attack? Or are these documents standard “recommendations” which usually don’t reach the public in this form? The debate on what right a financial institution has to put itself above a sovereign state and its citizens and even undertakes the task of changing consisutions is of no use. The IMF has been doing this for 30 years and the Troika also has quite some experience. They are all aware that the people will not stand for this much longer (and we are merely “half way there”), so they consider a speedy change in constitutions, structural reforms and a firm grip crucials step for the continuation of the journey.

It is obvious who is setting the rules of the game at the moment, but the question is – are we going to let them or are we going to make them change course?


22 junija, 2013



Ameriški bančni in investicijski gigant J.P. Morgan Chase v dokumentu, ki ga je izdal konec maja navaja kot enega ukrepov potrebnih za “prilagoditev” evrske skupine tudi spremembo ustav t.i. perifernih držav. Dokument je sestavila J.P. Morganova skupina za Evropske gospodarske raziskave in ima naslov “Prilagoditev evrskega območja – Približno na polovici poti”. (celoten tekst je dosegljiv na tej povezavi:

V njem zelo poetično opisuje “prilagajanje” kot “potovanje” vsake države pri reševanju t.i. “problemov nacionalne zapuščine” do destinacije, kamor bi rad te države popeljal J.P. Morgan, pri čemer za nekatere države ta pot predstavlja samo “reševanje problemov, ki so se nabrali v zadnjem desetletju EMU (Evropske monetarne unije)”, za druge pa pomeni, da bodo “prispele na popolnoma nove destinacije”. (Ste kdaj opazili, da tako bankirji kot politiki uporabljajo prispodobe potovanja, ko nam v resnici grozijo?)

Nadalje to potovanje razdeli na več ločenih poti in opiše, kje se trenutno nahajamo – npr. razdolževanje držav—približno na pol poti; razdolževanje bank—težko oceniti zaradi heterogenosti držav in bank, toda velike banke so precej napredovale; strukturne reforme—težko oceniti, toda nekaj napredka je bilo itd. Napoveduje skratka še dolgo “okrevanje” evra.

Kam bi nas rad popeljal J.P. Morgan, se najlepše razkrije v zadnjem delu, kjer govori o političnih reformah. Politične reforme so seveda potrebne, da bi lahko JP&Co. v miru izvedli vse ostalo in nas popeljal na destinacijo, ki si so jo zamislili bolj zase kot za nas. Ustave so namreč moteč element pri našem popotovanju, neke vrste zasilna zavora, za katero ljudje prepogosto potegnejo in s tem upočasnjujejo hitrost potovanja. Posebej so moteče ustave tistih držav, ki so izkusile fašizem, imajo nepotrebne zadržke do njega (tako vsaj lahko interpretiramo Morganovo mnenje) in celo neke varovalne mehanizme, ki ščitijo delavce in dajejo preveč prosto pot protestom proti nepriljubljenim ukrepom, ki jih očitno neuki državljani ne razumejo, zato jih je treba v to na nek način prisiliti. Saj gre vendar za prečudovito popotovanje…

Poglejmo si torej dobesedno, kaj J.P. Morgan pravi o političnih reformah:

Potovanje političnih reform posameznih držav

Na začetku krize se je na splošno sklepalo, da so problemi državnih zapuščin gospodarske narave. Toda z njenim razvojem se je pokazalo, da na periferiji obstajajo globoko zakoreninjeni politični problemi, ki se morajo po našem mnenju spremeniti, če naj EMU pravilno deluje na dolgi rok.

Politični sistemi periferije so bili ustanovljeni po odpravi diktature in jih je narekovala ta izkušnja. Ustave kažejo močan vpliv socializma in prikazujejo politično moč, ki so jo levičarske stranke pridobile po porazu fašizma. Politični sistemi okoli periferije praviloma kažejo več izmed naslednjih značilnosti: šibkost upravljanja; šibkost centralne države glede na regije; ustavno zaščito delavskih pravic; sisteme ustvarjanja konsenza, ki spodbujajo politični klientelizem; in pravico do protesta, če se želijo izvesti neželjene spremembe političnega status quo. Slabosti te politične zapuščine je razkrila kriza. Države okoli periferije so bile le delno uspešne v ustvarjanju fiskalnih in gospodarskih reform, saj države omejuje ustava (Portugalska), moč regij (Španija) in vzpon populističnih strank (Italija in Grčija).

Prepoznavanje razsežnosti tega problema je vse večje, tako v centru kot na periferiji. Začenjajo se dogajati spremembe. Španija je prevzela ukrepe za reševanje nekaterih protislovij post-frankovske ureditve z lani sprejeto zakonodajo, ki omogoča boljši nadzor nad proračunom regij. Toda izven Španije se je do sedaj zgodilo bolj malo. Glavni preizkus v naslednjem letu bo v Italiji, kjer ima nova vlada očitno možnost, da se loti pomembnih političnih reform. Toda v smislu ideje potovanja, se je proces političnih reform komaj začel.

Makro posledice kriznega upravljanja

Ni mogoče razviti makro zgodbe za evroobmočje, ne da bi imeli pripoved kriznega upravljanja. Pripoved, ki smo je predstavili – da morajo biti problemi državnih zapuščin odpravljeni na nacionalnem nivoju preden začnemo z novimi koraki v smeri integracije, ki vključuje porazdelitev tveganja/obremenitev – je imela ogromen vpliv na makroekonomijo in povzročila splošno šibkost in precejšnja razhajanja.

Tako torej, ljudje. Očitno smo se motili. Do fašizma smo imeli negativen odnos zaradi slabih izkušenj. Demokracije je lahko včasih pač preveč – kdo bi si mislil. Odrekli smo se referendumu – odrecimo se še tistim delavskim pravicam, ki so še preostale, kaj delavskim, odrecimo se človekovim pravicam, nadležni “zapuščini” in vse bo v redu. J.P. Morgan nas bo popeljal na popotovanje, ki si ga sploh ne predstavljamo. Polno bo dogodivščin – spali bomo pod milim nebom, jedli samo, če bo dal Rdeči križ ali Karitas, v šolo bodo hodili samo nekateri, k zdravniku tudi. Nikoli ne bomo vedeli, če bomo naslednji dan še zaposleni ali sploh živi, vsak dan bo poln presenečenj.

Naša destinacija je “močna Evropa”, kjer glavno vlogo igra ECB, države pa samo sledijo njenim navodilom (ob pomoči Komisije in IMF), spreminjajo svoje ustave za “reševanje evra” (beri: pokrivanje dolgov bank, ki so se igrale kazino) in “umirjajo” svoje državljane (beri: jih napadajo). No, očitno se na tem potovanju igra tako ruleta kot monopoli, v katerem se ne prodajajo samo posestva in firme, ampak cele države. Vendar je zanimivo, da so iste institucije, ki so krizo ustvarile, z njo tudi pridobile največ moči in od njenega začetka izsiljujejo države, da jih “rešujejo iz težav” in da namenjajo proračunska sredstva, ki bi morala biti porabljena za šolstvo, zdravstvo, plače, pokojnine, socialne transferje, za “reševanje” bank in odplačevanje kreditov, denar pa enostavno ne priteka več v državne blagajne, ker se raje sonči v davčnih oazah. Banke več ne igrajo tiste igre enostavnega posojanja denarja in naenkrat smo vsi ostali brez denarja, vsi smo postali dolžni vsem in se je začela nova igra – igra podiranja domin, v kateri dolžniki podirajo upnike, ki nato podirajo svoje upnike itd. Zadnja ovira pri tej igri, t.j. popolni sprostitvi trga, so ustave.

Vse to ni nič novega, vse je že znano. Toda tokrat je J.P.Morgan odkrito povedal, kaj ga moti in to ne preveč pretanjeno. Človek najprej pomisli, da ne razumejo “navezanosti” Evropejcev na svoje ustave in idejo, da naj bi ustavo pisali državljani, ampak ker verjetno (ne pa zagotovo) v taki instituciji delajo inteligentni ljudje, je naslednje vprašanje – ali se v tem trenutku počutijo dovolj močni za direkten napad? Ali pa so to standardna “priporočila”, le da ne pridejo v javnost v tej obliki? Ne bomo se spuščali v razglabljanja, s kakšno pravico se neka finančna institucija postavi nad suverenost držav in njenih državljanov in se loti celo spreminjanja ustav. To počne IMF že 30 let, Trojka pa ima tudi že kar nekaj izkušenj. Vsi se zavedajo, da ljudje tega ne bodo več dolgo zdržali, zato je zanje nujen ukrep za nadaljevanje čimprejšnja sprememba ustav, strukturne reforme in trda roka.

Očitno je, kdo trenutno postavlja pravila igre, vprašanje pa je – jim bomo to dovolili ali jih bomo prisilili v spremembo smeri?


19 junija, 2013

Kaj imajo skupnega Bosna, Bolgarija in Brazilija?


Ponovno se začenja povsod – od Turčije do Bosne, Bolgarije in Brazilije, neskončen boj za resnično demokracijo odmeva po celem svetu.

Kaj imajo skupnega park v Istanbulu, otrok v Bosni, vodja varnostne službe v Sofiji, televizijska postaja v Atenah in avtobusna vozovnica v Sao Paolu? Naj se na prvi pogled to zaporedje zdi še tako naključno, je tematika vseh skupna. Vsaka od naštetih stvari na svoj poseben način razkriva poglabljanje krize predstavniške demokracije, na kateri temeljijo moderne države. In posledica vsake od njih so bili ljudski protesti, ki so nato prerasli v demonstracije po celotni državi, zasedbe in konfrontacijo med ljudmi in državo.

V Turčiji protestniki zasedajo ulice in se spopadajo s policijo več kot dva tedna v odziv na vladni poskus, da bi posekali drevesa in obudili od mrtvih vojašnico iz otomanskih časov na lokaciji priljubljenega parka Gezi. Toda kot je razkrila globlja analiza protestov, je poskus, da bi nasilno zatrli #OccupyGezi, samo povzročil, da je iskra zanetila požar in tako spravila na plano veliko zamer in nenazadnje razkrila krizo predstavništva, ki se skriva v jedru Erdoganove avtoritarne neoliberalne vlade.


Zdaj protesti zaradi podobnih navidezno “nepomembnih” lokalnih zamer podžigajo demonstracije tudi drugod. V Braziliji so majhni protesti proti povišanju cen javnega prevoza razkrili skrajno brutalnost policije, ki je nasilno napadla protestnike – celo s solzivcem pobrizgala snemalca, ustrelila novinarja v oko z gumijastim nabojem in aretirala tiste, ki so s sabo nosili kis za zaščito pred solzivcem. Izgleda da po štirih nočeh nasilnega zatiranja ta teden, protesti dobivajo še večji zagon.

Siti naraščajoče inflacije, razpadajoče infrastrukture in neuničljivo visoke stopnje neenakosti in kriminala, so mnogi Brazilci preprosto ogorčeni, da je vlada pripravljena vložiti milijarde v faraonske projekte, ki ne le ignorirajo ljudske stiske, temveč jih celo še poglabljajo. Militarizacija in ruenje revnih favel in vasi staroselcev pred svetovnim prvenstvom 2014 in olimpijskimi igrami 2016 so dokaz tega. Tako kot ponavadi izgleda, da se vladajoča Delavska stranka bolj trudi ustreči kapitalu kot pomagati delavcem.


Medtem je v Sarajevu situacija družine, ki ni mogla dobiti dokumentov za potovanje za bolnega otroka – ki rabi zdravniško pomoč, ki je v Bosni in Hercegovini ne more dobiti – izpostavila osnovne slabosti nominalno demokratične post-jugoslovanske države. 5. junija, medtem ko je bila vlada zaposlena z dogovarjanjem s tujimi bančniki, da bi pritegnila nove investicije, so tisoči ljudi zasedli trg pred parlamentom, v njem začasno zadrževali državne politike in prisilili premierja v pobeg skozi okno.

Medtem ko se etnične frakcije borijo za politično moč, ljudje v Bosni še naprej trpijo. Z igro, v kateri stavijo na karto nacionalne in verske delitve, želijo bosanski politiki ohraniti razdor med ljudmi, zase pa zadržati finančni izplen tujih investicij in Svetovne banke ter posojil EU. Toda kot dokaz tega, da je večina etničnih delitev politični konstrukt in niso družbeno pogojene, imajo protestniki Occupy Sarajevo preprosto sporočilo za svoje politike: “vsi ste ogabni, ne glede na to, katere nacionalnosti ste”.


V petek se je valu bojev, ki se porajajo od leta 2011 z začetkom v Egiptu in Tuniziji in ki so jim pred kratkim protesti v Turčiji dali ponovni zagon, pridružila Bolgarija. Po imenovanju medijskega (in mafijskega) mogotca Deljana Pejevskega na čelo Državne agencije za nacionalno varnost, je deset tisoče ljudi šlo na ulice Sofije in drugih mest po državi, da bi protestirali proti njegovemu imenovanju brez razprave in s samo 15-minutnim zamikom med njegovo kandidaturo in (vnaprej zagotovljeno) izvolitvijo.

Z vzkliki “mafija” in s pozivi Pejevskemu, naj odstopi, Bolgari opozarjajo svoje politike, da so dosegli mejo. Odkar je prehod z državnega komunizma na demokratični kapitalizem omogočil peščici oligarhov, da obogatijo z izkoriščanjem javne lastnine države, je v Bolgariji dejansko vladala mafijska kleptokracija. Kot v vseh drugih kapitalističnih državah, sta politična in poslovna elita postali eno in tako spodkopali idejo demokracije, ki je bila Bolgarom obljubljena ob tako imenovanem Koncu zgodovine.


Izgleda, da se je medtem Grčija končno zbudila iz svojega varčevalno-sproženega spanca. Po odločitvi Trojkine neoliberalne dekle Antonisa Samarasa, da čez noč zapre javno televizijo ERT in odpusti 2700 zaposlenih brez kakršnega koli opozorila, so zaposleni na ERT preprosto zasedli televizijsko in radijsko postajo in nadaljevali z oddajanjem programov preko livestreama in tako iz ERT naredili prvo javno televizijo v delavskih rokah. ERT-jevem delavcem se je od tedaj pridružilo na deset tisoče protestnikov in delavcev, ki so v četrtek protestirali proti zaprtju ERT z vsedržavno splošno stavko.

Na prvi pogled lahko izgleda, da so ti protesti samo odziv na lokalne zamere in da jih je treba tako tudi brati. Toda čeprav ima vsak kontekst svoje značilnosti, ki jih moramo upoštevati, bi bilo naivno zavreči skupne teme, ki jih povezujejo. Kot je poudaril moj prijatelj in soustvarjalec ROARmaga Leonidas Oikonomakis v svojem članku, se je turški upor mogoče začel zaradi nekaj dreves, vendar ne smemo spregledati gozda t.j. dimenzije neke očitne strukture, ki se dogaja v tem novem valu bojev.


Če si bolj podrobno pogledamo vsakega od protestov, ugotovimo, da navsezadnje niso tako lokalni. Pravzaprav se vsak od njih na en ali drugi način ukvarja z vedno globljim vplivom finančnih interesov in poslovne moči na tradicionalne demokratične procese in z globoko krizo predstavniške demokracije, ki jo to ustvarja. Poleg tega protesti kažejo, da se prebuja spoznanje, da je deli-in-vladaj praksa vladajočega razreda vsepovsod – podpihovanje verskega proti sekularnemu, Bošnjakov proti Srbom, temnopoltih proti staroselcem proti belcem, revnih proti malo manj revnim in “avtohotnih” proti priseljencem – samo del strategije, s katero nam hočejo preprečiti, da bi spoznali svojo lastno moč.

Na kratko – to, čemur smo priča je to, kar sva z Leonidasom Oikonomakisom poimenovala sozvočje upora: družbeni boji v določenem kraju na svetu presegajo svoje lokalne meje in navdihujejo protestnike drugod, da vzamejo stvari v svoje roke in se zoperstavijo svoji vladi zato, da bi dosegli resnično svobodo, socialno pravičnost in resnično demokracijo. Odmev teh bojev preko nacionalnih, etničnih in religioznih meja nam pove, da tri desetletja neoliberalnega miru od Konca zgodovine dejansko sploh niso bila “mir”, bila je samo začasna zmaga druge strani v prikriti globalni razredni vojni.


Tega je sedaj konec. Vstala je nova Levica, navdahnjena od svežega samostojnega duha, ki se je že davno očistil postane zapuščine ideologije in kolektivnega samozavajanja, ki je podžigalo politični konflikt hladne vojne in še česa. En slogan protestnikov v Sao Paolu je razkril vse: “Miru je konec, Turčija je tu.” Prav tako Bolgarija, Bosna in Grčija – kot tudi Tunizija, Egipt, Španija, Čile, Mehika, Québec in vsak drugi kraj na svetu, kjer so se ljudje uprli v globalnem boju za resnično demokracijo.

Zlovešči povzetek za vladajoče je preprost: povsod smo. In glede te zasedbe celega sveta? Šele začenja se.


Jerome Roos, 15. junij 2013

Prevod: Prisotnostšteje – 15o – OccupyLjubljana

Angleška verzija:

17 junija, 2013

Izjava za javnost – 15. junij 2013 – #Taksim #OccupyGezi #DirenGezi #15J




15. junij 2013

Solidarnost Taksim je preko srečanj in  forumov, ki so trajali celo noč do jutranjih ur, pripravila to izjavo.

Naš upor, ki se je začel, da bi preprečili uničenje parka Gezi in rešili njegova drevesa, se je razširil na celoten Istanbul in celo državo zaradi jeze, ki se je v tisočih ljudi nabrala v enajstih letih vladanja stranke AKP. Na stotine ljudi je zaključilo 18. dan upora.

Priča smo uporu in najširšemu boju za spoštovanje naših pravic v zgodovini naše države, ki je bil že od prvega dne izpostavljen silovitemu policijskemu nasilju. Doživljamo obdobje v katerem so človekove pravice, vključno s pravico do življenja, teptane. Vendar je ta krutost množice združila, namesto da bi jih razbila, povečala solidarnost med ljudmi, ki se skozi ta boj spoznavajo med sabo. Pod silovitim napadom s solzivcem, ki je dušil vsako živo bitje, je vedno več ljudi napolnilo ulice in ta upor spremenilo v veliko družbeno gibanje.

Prva reakcija vlade na jasne in pravične zahteve, ki so bile izražene od prvega dne upora, je bila ta, da jih popolnoma ignorira. Nato so poskušali upor razdeliti, ljudi sprovocirati in s tem škodovati legitimnosti gibanja. Javno mnenje v državi in po svetu kaže, da vladi ti poskusi niso uspeli. Konec koncev je to spodkopalo legitimnost vlade in ne upora. Zato je bila vlada AKP prisiljena, da se sooči s solidarnostjo in začne dialog. Vendar pa je to šele začetek, naš boj se nadaljuje.

V prvih osemnajstih dneh upora so zaradi policijskega nasilja življenje izgubili štirje državljani: Ethem Sarısülük, Mehmet Ayvalıtaş, Abdullah Cömert in Mustafa Sarı. Veliko je bilo ranjenih, so izgubili oko, vid in celo nogo ali roko. Čutimo bolečino tistih, ki so bili ubiti in spominjamo, da so bili ubiti v boju za njihove osnovne demokratične pravice. Ponavljamo, da do sedaj še ni bil sprožen nikakršen resen pravni postopek proti tistim, ki so izvajali in nadzorovali akcije, ki so privedle do smrti naših prijateljev, in ponovno izjavljamo, da bomo poskrbeli, da bodo odgovorni prišli pred roko pravice. Poleg tega je veliko ljudi še vedno v priporu zaradi arbitrarnih odločitev varnostnih sil glede trajanje pripora. V imenu ljudi, ki vztrajajo v parku Gazi in imenu Solidarnosti Taksim, pozivamo k izpustitvi tistih, ki so bili priprti zaradi svojega sodelovanja v uporih po celi državi.

V tem času smo spoznali, da smo se sposobni združiti, pogovarjati, ustvarjati skupno in se skupaj boriti kljub nasilju, ki ga izvajajo nad nami. To, kar je veljalo za slabost pluralistične demokracije, nam je omogočilo, da smo se pokončno uprli proti prevladi večine. Na stotisoče ljudi se je zbralo v parku Gezi proti moči vlade, ki je odvisna od kapitala in uničevanja narave, da bi zaščitili drevesa in s tem zaščitili svoja lastna življenja in svobodo. Upor v parku Gezi kot prostoru svobode je pokazal veliko odločnost v ohranjanju mirnega delovanja kljub policijskemu nasilju.

Najpomembnejši nauk, ki smo se ga do zdaj naučili med uporom v parku Gezi in solidarnostjo na trgu Taksim, je ta, da se upora ne da omejiti na en prostor in na določen čas, temveč da se bo nadaljeval v vsakem aspektu življenja, v vsakem delu mesta in države, na vsakem kvadratnem metru v vsakem trenutku.

18. dan našega upora, v soboto, 15. junija 2013, bomo nadaljevali z našo zasedbo za park in za bitja, ki v njem živijo, naša drevesa, naš življenjski prostor, naša zasebna življenja, naše svoboščine in našo prihodnost. Z bojem bomo nadaljevali do izpolnitve zahtev.

Ta upor bo odraz skupne volje Solidarnosti Taksim in simbol našega celotnega boja. Od tega dne naprej bomo nadaljevali z bojem proti vsem oblikam nepravičnosti in trpljenja v naši državi z dinamičnostjo in močjo, ki jo ustvarja naš boj in ki se je  razširil po celi državi in mogoče po svetu. Smo močnejši, bolj organizirani in bolj opitimistični kot pred osemnajstimi dnevi.


Taksim Dayanışması

6 junija, 2013

8.-9. junij – Poziv k mednarodni solidarnosti z #OccupyGezi


8.-9. junij – Poziv k mednarodni solidarnosti z #OccupyGezi

Pozivamo prebivalce vseh mest sveta! Pridite ven ta konec tedna in si vzemite nazaj svoje javne prostore v izraz solidarnosti z #OccupyGezi in številnimi valovi protestov po Turčiji!

Prosimo, širite to sporočilo! Ceste pripadajo nam! Solidarnost s Turčijo!

Poziv k mednarodni akciji preveden v 24 jezikov!

    • Slovenščina
    • Arabic
    • Catalan
    • Danish
    • Dutch
    • English
    • Finnish
    • French
    • German
    • Greek
    • Icelandic
    • Italian
    • Kurdish
    • Lithuanian
    • Norwegian
    • Persian
    • Polish
    • Portuguese
    • Romanian
    • Russian
    • Serbian
    • Spanish
    • Swedish
    • Turkish




8.-9. junij – Poziv k mednarodni solidarnosti z #OccupyGezi

Kar se je začelo kot majhna zasedba za zaščito istanbulskega parka Gezi, je v le nekaj dneh izbruhnilo v množične proteste, ki so se kot požar razširili po Turčiji. Sprožila jih je predvsem nesorazmerna uporaba sile s strani policije. Tako kot je park Gezi osvetlil boj za javni prostor, ki se – ugrabljen s strani neoliberalnega avtoritarizma – nenehno oža, je solzivec, s katerim so varnostne sile zalile Istanbul, pokazal dobesedno in nujno potrebo ljudi po tem, da svobodno zadihajo. Več stotisoč ljudi je preplavilo ceste v podporo zasedbi parka Gezi kljub popolni medijski blokadi in navkljub policijskemu nasilju. Zdaj smo si vzeli nazaj ne samo park Gezi, ampak tudi trg Taksim, srce turškega javnega življenja, kjer so bili izrazi množičnega nezadovoljstva skozi turško zgodovino vedno znova prepovedani. Medtem ko Gezi in Taksim vsako noč napolni na tisoče ljudi, ki prihajajo proslavljat svojo solidarnost, zmago in moč, se naš upor v drugih delih Istanbula in drugih mestih po Turčiji nadaljuje. Nekaj vemo zagotovo: nič več ne bo tako kot prej.

Pokažite svojo podporo in solidarnost ta vikend, 8. in 9. junija. Vzemite si nazaj Tahrir, Syntagmo, Zuccotti, ceste, trge in parke v svojem kraju. Verjemite, pripadajo vam.


8 يونيو و 9: يوم العمل العالمية في التضامن مع # OccupyGezi
الرفاق من جميع المدن في العالم! نناشدكم احتلال الأماكن العامة في نهاية هذا الاسبوع وتظهر تضامننا مع # Occupygezi والعديد من الأحداث في تركيا.

بدأ احتلال صغير لحماية Gezi بارك في اسطنبول تحولت إلى بضعة أيام في احتجاج واسعة النطاق التي اندلعت في جميع أنحاء تركيا. الاستخدام غير المتناسب للقوة من قبل الشرطة هي المسؤولة عن سلسلة العنف. بينما Gezi بارك يبلور النضال للدفاع عن الفضاء العام، هدد من قبل السلطوية الليبرالية الجديدة،استعمال الغاز المسيل للدموع كما أغرقت قوات الأمن فأصبحت اسطنبول مشتعلة افتقارنا الى الهواء للتنفس. خرج مئات الآلاف من الناس إلى الشوارع لدعم احتلال Gezi بارك على الرغم من وحشية الشرطة وصمت وسائل الإعلام. الآن نحن نطالب ليس فقط باركي Gezi لكن ساحة تقسيم، في قلب الحياة العامة في تركيا، حيث تم قمع التعبير عن السخط الجموع في تاريخ البلاد. على الرغم من كل ليلة، والآلاف من الناس تجمعوا في تقسيم Gezi للاحتفال بهم التضامن والقوة والنصر، وقوتنا في أجزاء أخرى من اسطنبول والمدن التركية الأخرى لا يزال مستمرا. يمكننا أن نكون متأكدين من شيء واحد: لا شيء سيعود كما كان من قبل.

مشاهدة تضامنكم ودعمكم في نهاية هذا الاسبوع، و 8 و 9 يونيو وتخصص لك التحرير، سينتاجما، سول، Zuccotti، الباستيل، في الشوارع والساحات والحدائق العامة لمدينتك وحيك! ]دعمك لنا، يعني انهم ينتمون إليك!
إنشاء أو الانضمام إلى هذا حدث. مشاركة الصور والقصص للتضامن**


8-9 Juny: Dies d’Acció Global en Solidaritat amb #OccupyGezi

Amics i amigues a totes les ciutats del món! Fem una crida per que aquest cap de setmana tots i totes reclameu els vostres espais públics i mostreu solidaritat amb #OccupyGezi i les múltiples onades de protestes a Turquia!

El que va començar com una petita ocupació per a protegir el Parc Gezi a Estambul s’ha convertit en qüestió de dies en una protesta massiva que s’ha estès com la pólvora a tota Turquia. Un desencadenant clau va ser l’ús de força desproporcionat amb el que la policia va respondre. Així com el Parc Gezi va simbolitzar les lluites per a defensar el ja reduït espai públic, segrestat per l’autoritarisme neoliberal, les granades de gas pebre amb les que les forces de seguretat van ruixar Estambul s’han convertit en una metàfora literal de la falta d’aire per a respirar amb què vivim. Centenars de milers de persones vam sortir al carrer per a recolzar l’ocupació del Parc Gezi malgrat l’apagada dels mitjans de comunicació i desafiant la brutalitat policial. Ara hem reclamat no només l’espai del Parc Gezi, sinó també la Plaça Taksim, el cor de l’esfera pública de Turquia, on les expressions de descontentament i insatisfacció de les multituds han estat reprimides reiteradament al llarg de la història del país. Mentre Taksim i Gezi es veuen inundades cada nit de milers de persones que vénen a celebrar la seva solidaritat, victòria i força, la nostra resistència en altres parts d’Estambul i altres ciutats per tota Turquia continua. D’una cosa podem estar segurs i segures: res tornarà a ser el mateix.

Mostra el teu suport i solidaritat aquest cap de setmana 8-9 de juny i reclama de nou Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, els carrers, places i parcs de la teva ciutat i del teu barri! Creieu-nos, us pertanyen!


8.-9. Juni: Opråb for solidaritet og aktion for #OccupyGezi

Kalder alle verdens byer! Tilbagekræv de offentlige rum denne weekend og vis din solidaritet med #OccupyGezi og de mange bølger af protester i Tyrkiet!

Det begyndte som en mindre besættelse for at beskytte Gezi Parken i Istanbul, og brød i løbet af få dage ud i massive protester, der spredte sig som steppebrande over hele Tyrkiet. Den udløsende faktor var den overdrevne brug af magt fra politiets side. Ligesom Gezi Parken har formet kampen om et stadigt skrumpende offentligt rum kapret af neoliberale autoritære, har den peberspray som sikkerhedsstyrkerne har hældt ud over Istanbul bogstaveliggjort behovet for pusterum – hundreder af tusinder af mennesker er gået på gaden til støtte for besættelsen af Gezi Parken, på trods af total medie blackout, og på trods af politiets brutalitet.
Nu har vi generobret ikke kun Gezi Parken, men også Taksim Pladsen, hjertet af Tyrkiets offentlige sfære, hvor massens tilkendegivelse af utilfredshed er blevet forbudt gentagne gange gennem hele republikkens historie. Taksim og Gezi overrendes hver aften af tusindvis af mennesker, der kommer for at fejre deres solidaritet, sejr og magt, og vores modstand i de andre dele af Istanbul og i andre byer i hele Tyrkiet fortsætter. Én ting er sikkert: Intet vil nogensinde blive det samme igen.

Vis din støtte og solidaritet denne weekend, den 8.-9. juni. Tilbagekræv Tahrir- og Syntagma-pladsen, Solporten, Zucotti-parken, dine lokale gader, pladser og parker! Tro os, de tilhører dig.


8-9 Juni Oproep voor Solidatiteits Acties met #OccupyGezi

Dit is een oproep aan alle steden van de wereld! Ga dit weekend naar buiten en bezet de openbare ruimte als blijk van solidariteit met #OccupyGezi en de vele golven van protest in Turkije!

Wat begon als een kleine bezetting om het Gezi park in Istanboel te verdedigen, is in enkele dagen aangewakkerd tot een massale demonstratie door heel Turkije. Een belangrijke oorzaak voor de protesten was het buitenproportionele geweld dat de politie gebruikt. Op dezelfde wijze waarop Gezi Park een brandpunt werd over de krimpende gemeenschappelijke ruimtes die zijn gekaapt door het neo-liberaal autoritarisme, veroorzaakte het traangas dat de veiligheids macht over Istanboel uitgoot letterlijk een behoefte aan ademruimte – honderdduizenden mensen gingen de straat op als steunbetuiging voor de bezetting van Gezi park. Niet alleen hebben we Gezi park bezet, maar ook het Taksimplein, het hart van het Turkse openbare leven, waar massademonstraties bij herhaling zijn verboden gedurende de hele geschiedenis van de republiek. Terwijl Taksim en Gezi iedere nacht duizenden mensen aantrekken om hun solidariteit, overwinning en macht te vieren neemt ons verzet in andere delen van Istanboel en andere steden over heel Turkije toe. Een ding weten we zeker: het zal nooit meer hetzelfde zijn.

Laat je steun en solidariteit dit weekend zien: 8-9 juni. Bezet Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, je lokale straten, pleinen en parken! Geloof ons: ze zijn ook van jou.


8-9 June – Call for International Solidarity with #OccupyGezi

Calling on people of all cities of the world! Come out this weekend and reclaim your public spaces to show solidarity with #OccupyGezi and the many waves of protests in Turkey!

What began as a small occupation to protect Istanbul’s Gezi Park erupted within a matter of days into massive protests that spread like wildfire across Turkey. A key trigger was the disproportionate use of force by the police. Just as Gezi Park crystallized the struggle over an ever-shrinking public space hijacked by neoliberal authoritarianism, the pepper gas that security forces doused on Istanbul literalized the desparate need for breathing space. Hundreds of thousands of people streamed into the streets in support of the Gezi Park occupation despite a total media blackout, defying police brutality. Now we have reclaimed not only Gezi Park but also Taksim Square, the very heart of Turkey’s public sphere, where mass expressions of discontent have repeatedly been banned throughout the republic’s history. As Taksim and Gezi swell every night with thousands of people who come to celebrate their solidarity, victory and power, our resistance in other parts of Istanbul and other cities across Turkey continues. Of one thing we are certain: Nothing will ever be the same again.

Show your support and solidarity this weekend, 8-9 June 2013. Reclaim Tahrir, Syntagma, Zuccotti, your local streets, squares and parks! Trust us, they belong to you.


8.-9.6 Kutsu toimintaan solidaarisuuden puolesta

Kuulkaa kaikki maailman kaupungit! Vallatkaa tulevana viikonloppna yleiset tilat osoittaaksenne solidaarisuutta #OccupyGezille ja muille mielenosoituksille ympäri Turkkia.

Mielenosoitus joka alkoi Istanbulin Gezi-puiston valtauksena on muutaman päivän aikana levittäytynyt ympäri koko maata. Pääasiallien syy mielenosoituksien jatkumiseen on poliisin väkivaltainen vallankäyttö. Tapahtumat Gezi-puistossa on kiteyttänyt taistelun pienenevistä yleisistä tilosta. Virkavallan käyttämän pippurisumutteen voi tulkita osoituksena tämän hetkisestä suuresta hengitysilman puutteesta Turkissa – sadat tuhannet ihmiset ilmestyivät kaduille tukeakseen Gezi-puiston valtaamista. Samalla media vaikeni täysin tapahtumista ja osoitti siten hyväksyvänsä poliisin käyttämät väkivaltaiset menetelmät.

Tällä hetkellä olemme vallanneet paitsi Gezi-puiston, myös Taksim-torin jota voi kutsua Turkin yleisten tilojen sydämeksi. Taksimin torilla tyytymättömyyden osoittaminen on ollut kiellettyä läpi Turkin historian. Samalla kun Taksim ja Gezi iltaisin täyttyvät ihmisistä jotka juhlistavat solidaarisuutta ja voittoa, vastustaminen ja mielenosoitukset muualla Istanbulissa ja Turkissa jatkuvat. On selvää että asiat eivät tämän jälkeen tule koskaan olemaan ennallaan.

Näytä tukesi ja solidaarisuutesi tulevana viikonloppuna: 8.-9. kesäkuuta. Vallatkaa Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, paikalliset katunne, torinne ja puistonne! Ne kuuluvat teille!

Create or join an event, then share your pics and stories of solidarity, at


8 et 9 Juin : Journées d’action globale en solidarité avec #OccupyGezi

Camarades de toutes les villes du Monde ! Nous lançons un appel pour que vous occupiez les espaces publics ce week-end et montrez notre solidarité avec #Occupygezi et les nombreuses manifestations en Turquie.

Ce qui a débuté comme une petite occupation pour protéger le parc Gezi à Istanbul s’est transformé en quelques jours en une protestation massive qui a embrasé toute la Turquie. L’utilisation disproportionnée de la force par la police est responsable de cet enchainement. Alors que le Parc Gezi cristallise les luttes pour défendre l’espace public, menacé par l’autoritarisme néolibéral, le gaz lacrymogène que les forces de sécurité ont inondé Istanbul est devenue une méthaphore de notre manque d’air respirable. Des centaines de milliers de personnes sont descendues dans les rues pour soutenir l’occupation du Parc Gezi, malgré la brutalité policière et le silence des médias. Désormais nous réclamons non seulement le Parque Gezi mais également la Place Taksim, le coeur de sphère publique de Turquie, où les expressions de mécontentement des multitudes ont été réprimé dans l’histoire du pays. Même si chaque nuit, des milliers de personnes se réunissent à Taksim et Gezi pour célébrer leur solidarité, la force et la victoire, notre résistance dans d’autres parties d’Istanbul et dans d’autres villes de Turquie continue. Nous pouvons être sur d’une chose : rien de redeviendra comme avant.

Montre ton soutien et ta solidarité ce week-end, 8 et 9 Juin et la réapproprie toi Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, la Bastille, les rues, les places et les parcs de ta ville et de ton quartier ! Croies nous, ils t’appartiennent !


8–9 Juni Aufruf zur Solidarität mit Aktionen # OccupyGezi

Aufruf zu allen Städten der Welt!
Kommt auf die Straße an diesem Wochenende und fordert eure öffentlichen Plätze zurück!
Solidarität mit # OccupyGezi und andere Protestbewegungen in der Türkei!

Was als eine kleine Besetzung um „Istanbul Gezi Park“ vor Zerstörung zu schützen begann, mutierte innerhalb von wenigen Tagen zu massiven Protesten, die sich wie ein Dominoeffekt in der ganzen Türkei verbreitet hat. Ein wichtiger Auslöser war die massive und aggressive Gewaltanwendung durch die Polizei. Durch den Kampf um Taksim Gezi Park und immer weniger werdenden Grünraum in der Stadt vor neoliberalem Autoritarismus zu schützen, wurde der Frischluftbedarf über Istanbul durch massiven Pfeffergaseinsatz der Sicherheitskräfte fast literarisiert. Hunderttausende von Menschen gingen auf die Straße zur Unterstützung der Gezi-Park-Bewegung trotz eines totalen Medien-Blackout und die Brutalität der Polizei. Inzwischen geht es nicht nur um Gezi Park zurückzufordern, sondern auch um Taksim Platz, der in der gesamten Republiksgeschichte eine politische Tradition hat. Taksim- und Gezi-Bewegung wächst jede Nacht um Tausende von Menschen, die ihre Solidarität mit unseren Widerstand in anderen Teilen von Istanbul und anderen Städten der Türkei in Tat umsetzen. Bei einer Sache sind wir uns sicher: Nichts wird je wieder so sein wie es war.

Zeigt bitte eure Unterstützung und Solidarität an diesem Wochenende von 8–9 Juni mit uns und fordert eure Straßen, Öffentlichenplätze und Parks zurück! Seid ein Teil der Bewegung!


8-9 Ιουνίου Κάλεσμα για Δράσεις Αλληλεγγύης με το #OccupyGezi

Κάλεσμα προς όλες τις πόλεις του κόσμου! Αυτό το Σαββατοκύριακο βγείτε και ανακτήστε τους δημόσιους χώρους σας για να δείξετε την αλληλεγγύη σας προς το #OccupyGezi και το κύμα διαδηλώσεων που επεκτάθηκε σε ολόκληρη την Τουρκία!

Αυτό που ξεκίνησε σαν μια μικρή κατάληψη για την προστασία του πάρκου Γκέζι της Κωνσταντινούπολης ξέσπασε μέσα σε λίγες ημέρες σε μαζικές διαδηλώσεις που επεκτάθηκαν σαν φωτιά σε ολόκληρη την Τουρκία. Ένα από τα κύρια εναύσματα ήταν η ακραία χρήση βίας από τις αστυνομικές δυνάμεις. Όπως το Πάρκο Γκέζι αποκρυστάλλωσε τον αγώνα μας για τον συνεχώς συρρικνούμενο δημόσιο χώρο ο οποίος καταλαμβάνεται από τον νεοφιλελεύθερο αυταρχισμό, έτσι και τα χημικά της αστυνομίας με τα οποία πότισαν την Κωνσταντινούπολη μετουσίωσαν σε κυριολεξία την ανάγκη για καθαρό αέρα και ζωτικό χώρο. Εκατοντάδες χιλιάδες ανθρώπων βγήκαν στους δρόμους στηρίζοντας την κατάληψη του Πάρκου Γκέζι παρά την συσκότιση που προσπάθησαν να επιβάλλουν τα ΜΜΕ.

Πλέον δεν έχουμε ανακτήσει μόνον το Πάρκο Γκέζι αλλά και την Πλατεία Ταξίμ, την καρδιά του δημόσιου χώρου της Τουρκίας, το μέρος όπου η έκφραση μαζικής δυσαρέσκειας έχει επανειλημμένως απαγορευτεί στην σύντομη ιστορία του Τουρκικού κράτους. Καθώς η Ταξίμ και το Γκέζι πλημμυρίζουν από χιλιάδες κόσμου κάθε βράδυ που έρχονται να γιορτάσουν όλοι μαζί την αλληλεγγύη, την νίκη και την δύναμή μας, η αντίστασή μας συνεχίζεται σε άλλα μέρη στην Κωνσταντινούπολη και σε ολόκληρη την Τουρκία. Ένα είναι βέβαιο: Τίποτε πλέον δεν θα είναι το ίδιο.

Δείξτε την αλληλεγγύη σας και την υποστήριξή σας το Σαββατοκύριακο 8 και 9 Ιουνίου. Ανακαταλάβετε την Ταχρίρ, το Σύνταγμα, την Σολ, το Ζουκόττι, τους δρόμους σας, τις πλατείες και τα πάρκα σας. Πιστέψτε μας, σας ανήκουν.


8-9 júní samstöðu aðgerðir með #OccupyGezi
Borgir um heim allan! Sýnið samtöðu með #OccupyGezi og mótmælunum í Tyrklandi með því að taka stjórnina yfir opinber torg og garða um helgina!
Það sem byrjaði sem lítil mótmæli til að vernda Gezi almenningsgarðinum í Istanbul þróaðist á örfáum dögum yfir í fjöldamótmæli sem hafa dreifðst um allt Tyrkland á skotstundu. Valdnýðsla lögreglunnar gagnvart mótmælendum hefur drifið fleira fólk út á götur Tyrklands til að mótmæla ofbeldi og valdahroka yfirvalda gagnvart fólkinu í landinu. Rétt eins og aðgerðir mótmælanda í Gezi hafa sett fókus á sí-minnkandi almenningssvæði sem eru tekin yfir með yfirgangi og án tillits til hins almenna borgara, þá hefur ofbeldi lögreglunnar drifið hinn almenna borgara í tölum sem skipta hundruðum þúsunda út á götur Tyrklands til að mótmæla. Þrátt fyrir algjört fjölmiðlabann þá streymir fólk saman út til að taka til baka ekki einungis Gezi garð heldur einnig Taksim torg þar sem Tyrkir hafa svo oft áður safnast til að tjá óánægju sýna gegn yfirvöldum og stöðu mála í landinu, slík mótmæli hafa ávallt verið bönnuð af yfirvöldum en í þetta skipti munum við ekki gefa eftir. Málstaður okkar heldur áfram að vaxa í gervöllu Tyrklandi, fólk streymir fram kvöld eftir kvöld til að fagna samstöðu og krafti almennings. Skilaboðin eru klár: Ekkert mun vera eins aftur!

Sýnið stuðning ykkar í verki um helgina, 8-9 júní. Takið til baka stjórnina yfir strætum, torgum og görðum! Almenningsstaðir tilheyra almenningi.

Create or join an event, then share your pics and stories of solidarity at


8-9 giugno Giorni di azione globale di solidarietà per #OCCUPY GEZI

Amici e amiche di tutte le città del mondo, vi invitiamo questo fine settimana a riunirvi e reclamare i vostri spazi pubblici, mostrando solidarietà per #Occupy Gezi e le numerose manifestazioni in Turchia.
Quello che è iniziato come una piccola occupazione per proteggere Gezi Park, in Istanbul, è esplosa nei giorni seguenti diventando una protesta di massa e espandendosiin tutta la Turchia. L’uso indiscriminato e fuori misura della violenza da parte della polizia è stato un fattore che ha aiutato la diffusione della protesta. Così come Gezi Park cristalizza la lotta per difendere lo spazio pubblico, sequestrato dall’autoritarismo neoliberale, i gas al peperoncino con cui le forze dell’ordine hanno ricoperto Istanbul, sono una perfetta metafora della mancanza di aria di cui abbiamo bisogno per vivere. Centinaia di migliaia di persone si sono riversate per le strade per appoggiare l’occupazione di Gezi Park, a dispetto dei media main steam che hanno coperto la brutalità della polizia. Ora reclamiamo non solo lo spazio di Gezi Park ma anche Piazza Taksim, il cuore della sfera pubblica in Turchia, dove le manifestazioni di dissenso sono state ripetutamente represse nella storia della repubblica turca. Mentre Taksim e Gezi continuano a riempiris di persone ogni notte che vengono a mostrare la loro solidarietà, vittoria e forza, la nostra resistenza in altre parti di Istanbul e in altre città continua. Di una cosa possiamo essere sicuri: niente sarà più lo stesso!

Mostra il tuo appoggio e la tua solidarietà: questo fine settimana, l’8 e il 9 giugno, riappropriati di Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti Park, delle strade, delle piazze e dei parchi della tua città e del tuo quartiere! Abbi fiducia in noi, ti sosterremo!


Ji hemû bajarên cihanê re bangawazi ye! Em dawiya vê heftê we bi #OccupyGezi û bi piştgiriya pêlên protesto yên li herderên Tirkiyê re vedixwînin ku hun li qadên xwe yên gelemperî xwedî derkevin.

Berxwedana me ya biçûk ku ji bo parastina Gezî Parki destpêkir, di nava demek kin de wek aşîtekî mezin bû û peşikî her çar dorê Tirkiyê. Yek ji sedemên ku rewş hate vê astê, hêza bêhezr a ku polîs bikaranin e. Çawa ku berxwedana Parka Gezî, berxwedanên li ser qadên gelemperî yên her ku diçin biçûk dibin û bi polîtîkayên dewletê yên otoriter û neolîberal tên xespkirin hanî ber çavan, fetisandina Stenbolê a ji aliyê hêzên ewlehî ku bi gazên biber kirin jî pêwîstiya qadên ku mirov lê bêhn bigire derxistiye holê. Tevî sansûra di medyayê da jî bi sedhezaran mirov li hember zilma polîsan serî hilda û rijiya kolanan. Û piştgirî da berxwedana Parka Gezî. Niha ne tene li Gezî Parki, em li Qada Taksîmê ku dile qada gelemperî ya Tirkiyê ye û di dîrokê da jî her tim ji muxalefet a girseyî re hatiye girtin jî xwedî derdikevin. Dema Taksîm û Parka Gezî ji aliyê bi hezaran kesên ku dixwazin piştgirî,serfirazî û destketî yan pîroz bikin ve tije dibe, li goşeyên cuda yên Stenbol û bajarên Tirkiye yên din berxwedana me didome. Heke tiştek ku em jê bawerin hebe, ew jî evê ku dê tu tiştek wek berê nibe.

Di dawiya vê heftê de, di 8-9 ên Pûşperê da çalakiyên piştgiriya #OccupyGezi lidarxin. Tahrîrê,Syntagmayê,Zucottiyê, kuçeyên xwe, qadên xwe û parken xwe ji wan bigirin. Bi gotina me bawerbin, ew der ji xwe yên we ne.

*Banga çalakiyê bikin yan jî tevlî bangên heyî bibin. Ji bo parvekirina wêne û çîrokên xwe yên piştgiriyê:


Kvietimas vienytis birželio 8 ir 9 dienomis kartu su #OccupyGezi

Kreipiamės į visus pasaulio miestus! Išeikite šį savaitgalį ir susigrąžinkite savo viešąsias erdves išreikšdami solidarumą su #OccupyGezi ir daugeliu protestų vykstančių Turkijoje!
Nedidelio judėjimo taiki demonstracija, skirta apsaugoti Stambulo Gezi parką, per keletą dienų peraugo į masinius protestus apėmusius visą Turkiją. Neramumus sukėlė neproporcingas policijos jėgos panaudojimas.

Susiformavus kovai dėl vis mažėjančios viešosios erdvės, užgrobtos neoliberalaus autoritarizmo ir saugumo pajėgoms išpurškus Stambulą pipirinėmis dujomis, visuomenei atsirado poreikis kvėpuoti – tūkstančiai žmonių išėjo į gatves išreikšdami paramą Gezi parkui, nepaisant visiško žiniasklaidos nutylėjimo apie brutalius policijos veiksmus.

Dabar mes susigrąžinome ne tik Gezi parką, bet ir Taksim aikštę – tai pagrindinė Turkijos viešoji erdvė, skirta reikšti masinius nepasitenkinimus, ir kuri per visą Turkijos istoriją ne kartą buvo drausta. Tačiau ne tik Taksim aikštę ir Gezi parką kiekvieną naktį užplūsta tūkstančiai žmonių, kurie ateina švęsti savo vienybės, pergalės ir galios, šis pasipriešinimas toliau vyksta ir kitose Stambulo vietose bei kituose Turkijos miestuose. Dėl vieno dalyko mes esame tikri: taip kaip ankščiau jau niekada nebus.

Išreikškite savo paramą ir solidarumą šį savaitgalį, birželio 8 ir 9 dienomis. Susigrąžinkite Tahriro, Syntagma, Puerta del Sol aikštes, Zuccotti parką, (Gedimino prospektą), savo vietines gatves, aikštes ir parkus! Patikėkite, jie priklauso jums.


8. – 9. Juni – Oppfordring til å vise solidaritet med #OccupyGezi

Oppfordring til alle medborgere i alle verdens byer! Ved å gå ut i byrommet kan du vise solidaritet og sympatisere med #OccupyGezi-demonstrasjonen og andre relaterte protester som har pågått i Tyrkia den siste tiden.

Det som tilsynelatende begynte som en mindre okkupasjon av Istanbuls Gezi Park har iløpet av kort tid brutt ut i massive protester rundt hele Tyrkia.

Hovedårsaken til disse protestene var den overdimensjonerte bruken av makt og vold fra politistyrkene. Gezi Parken har krystallisert og med det blitt et symbol og bilde på den stadige kampen for å bevare og stoppe forminskelsen av det offentlige rommet hvor alle kan ferdes. Kampen er blitt ført mot neo-liberalistiske autoriteter som ønsker å kapre offentlige rom med kapital – bruken av pepperspray som sikkerhetsstyrkene har benyttet seg av på sin egen befolkning har blitt et bilde for behovet Tyrkias befolkning har for åpne rom hvor de kan ferdes fritt og ta et pust i bakken. Hundretusenvis av mennesker har trosset brutalitet fremvist av politistyrkene, samt en total media blackout, de har vandret ut i gatene for å vise deres støtte for Gezi Park-okkupantene.

Nå har vi gjenvunnet ikke bare Gezi Park, men også Taksim Square som er hjertet og sentrum i Tyrkias offentlighet. Taksim Square har tidligere vært et område hvor misnøye ved mange anledninger er blitt bannlyst igjennom Tyrkias historie. I takt med den voksende folkemønstringen som tilslutter seg demonstrantene på Taksim Square og Gezi Park, ser vi at vår motstand i andre deler av Istanbul og andre byer over hele Tyrkia fortsetter å vokse. Mennesker samles nå for å feire deres seier over myndighetene og deres voldsbruk, samt vise solidaritet og styrke. Det er en ting som er visst: Ingenting vil forbli det samme.

Vis din støtte og solidaritet denne helgen, 8-9 juni ved å være synlig i ditt nærmiljø, parker, torg og gater. Gjenvinn Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti. Stol på oss, disse offentlige rommene tilhører deg.


جون 8-9 فراخوان به همبستگی OccupyGezi
فراخوان به تمامی شهرهای جهان!

در این آخر هفته به خیابان ها بیائید و مکان های عمومی خودتان را مطالبه کنید! همبستگی با OccupyGezi و دیگر جنبش های اعتراضی در ترکیه!

چیزی که بعنوان اشغال ” پارک گزی استانبول” در مقابله با تخریب آن شروع شد، در عرض فقط چند روز یه اعتراضات توده ای بدل شد، که همچون یک پدیده دومینوئی به سراسر ترکیه گسترش یافته است. مهمترین موجب آن برخورد خشن و شدید پلیس بود. مبارزه برای حفظ “پارک گزی تقسیم” و مبارزه علیه کاهش مداوم فضای سبز شهر ناشی از اقتدارگرائی نئولیبرالیسم، نیاز استانبول به هوای تازه با واحد های گازفلفل نیروهای پلیس و امنیتی پاسخ داده شد. صد ها هزار نفر برای حمایت از جنبش پارک گزی، به رغم بایکوت و خاموشی کامل رسانه ها و خشونت پلیس، به خیابان ها آمدند. دراین میان مسئله تنها به مطالبه پارک گزی مربوط نمی شود، بلکه همچنین به میدان تقسیم هم مربوط می شود، میدانی که در طول تاریخ جمهوری از یک سنت سیاسی برخوردار است. هر شب هزاران نفر به جنبش تقسیم و جنبش گزی افزوده می شود، مردمی که همبستگی خود را با مقاومت ما در دیگر بخش های استانبول و دیگر شهرهای ترکیه به عمل درمی آورند. در مورد یک چیز ما اطمینان داریم: دیگر هیچ چیز آنگونه که بود، نخواهد بود.

حمایت و همبستگی خودتان را با ما در آخر این هفته، در روزهای 8- 9 ژوئن، نشان دهید و خیابان ها و مکان های عمومی خودتان را مطالبه کنید! بخشی از جنبش شوید!


8-9 czerwca marsz solidarności z #OccupyGezi

Wzywamy wszystkie miasta na świecie! Przyjdź w ten weekend żeby odzyskać nasze miejsca publiczne, aby okazać solidarność z # OccupyGezi,i z falami protestów w Turcji!

Co zaczęło się jako mała akcja na rzecz ochrony Parku Gezi w Stambule rozkwitło w ciągu kilku dni do masowych protestów, które rozprzestrzeniają się jak pożar w całej Turcji. Ważnym czynnikiem było nieproporcjonalne użycie siły przez policję. Kiedy ochotnicy ochrony Parku Gezi krystalizowali strategię oporu wobec komercyjnego zagospodarowania niknących przestrzeni publicznych, wykradanych przez neoliberalny autorytaryzm – gaz łzawiący, którym siły bezpieczeństwa dosłownie oblały cały Stambuł uświadomił ludziom ogólną potrzebęwolnej przestrzeni. Setki tysięcy ludzi wyszły na ulicę w celu wsparcia akcji Gezi Park, pomimo całkowitego bojkotu mediów oraz odpierając brutalne ataki tureckiej policji. Teraz odzyskaliśmy nie tylko park Gezi, ale Plac Taksim, który jest sercem sfery publicznej w Turcji, gdzie masowe wyrażenie niezadowolenia wielokrotnie było zabronione, w ciągu całej historii Republiki. Jak Taksim i Gezi zapełnia się co noc tysiącami ludzi, którzy przybyli, aby zamanifestować swoją solidarność, zwycięstwo i moc, nasz opór w innych częściach Stambułu i innych miastach w całej Turcja trwa nadal. Jednego jesteśmy pewni: Nic już nie będzie takie samo.

Pokaż swoje wsparcie i solidarność w ten weekend, 8-9 czerwca. Odzyskajmy Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, lokalne ulice, place i parki! Zaufaj nam, że należą do Ciebie.

* Utwórz lub dołącz się do wydarzeń w Twoim mieście. Następnie podziel się z nami zdjęciami z akcji solidarności z Gezi Park- *


8-9 de junho, Ações globais de solidariedade a #OccupyGezi

Este é um chamado para todas as cidades do mundo! Este fim de semana, reúnam-se e ocupem os espaços públicos da sua cidade para demonstrar solidariedade ao movimento #OccupyGezi e as várias ondas de protesto que estão acontecendo na Turquia!

O que começou como uma pequena ocupação para proteger o Gezi Park, em Istambul, explodiu em questão de dias em manifestações massivas que se espalharam como fogo pela Turquia. O gatilho que disparou os protestos foi o uso desproporcional da força pela polícia. Assim como Gezi Park simbolizou a luta pelos espaços públicos que encolhem cada vez mais, sequestrados pelo autoritarismo neoliberal, o gás de pimenta lançado pelas autoridades de segurança tornou-se uma metáfora para a necessidade geral de espaço para respirar – centenas de milhares de pessoas saíram às ruas em apoio à ocupação do Gezi Park, apesar do silêncio total da mídia, desafiando a brutalidade da polícia. Agora, ocupamos não só o Gezi Park, mas também a Praça Taksim, o coração da vida pública na Turquia, onde expressões populares de protesto têm sido continuamente reprimidas, ao longo da história da república. Enquanto Taksim e Gezi ganham força a cada dia, com milhares de pessoas que se reúnem para celebrar sua solidariedade, vitória e força, nossa resistência em Istambul e em outras cidades por toda a Turquia continua. De uma coisa estamos certos: nada mais será como antes.

Mostre seu apoio e solidariedade este fim de semana, 8 e 9 de junho. Reaproprie-se de Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, e das ruas, praças e parques da sua cidade. Acredite em nós, eles pertecem a você.


8-9 iunie Demonstatii de solidaritate cu #OccupyGezi

Facem un apel catre orasele din intreaga lume! Iesiti in strada in acest weekend si certi-va dreptul de a va exprima solidaritea cu miscarea #OccupyGezi si valul recent de proteste din Turcia!

Micul protest destinat conservarii parcului Gezi s-a transformat in numai cateva zile intr-o serie de manifestatii ce au cuprins intreaga Turcie. Aceasta se datoreaza in parte felului in care politia si fortele de ordine au reactionat cu violenta impotiva manifestantilor. Parcul Gezi a cristalizat nevoia de a lupata impotriva autoritarismului neoliberal, iar raspunsul fortele de ordine la aceast protest pentru a salva un o oaza de aer curat in centrul Istanbului a fost de a inunda cu brutaliate centul orasului cu gaz lacrimogen.Sute de mii de oameni au iestit in strada in solidaritate cu miscarea #OccupyGezi, sfidand brutaliatea politiei, si in pofida tacerii mediatice a unei prese servile.

In acest moment numai ca am ocupat Parul Gezi dar si Piata Taksim, care este simbolul sferei publice, si unde incercarile repetate de a protesta au fost brutal reprimate in istoria recenta a Turciei.

In Taksim si Gezi se aduna in fiecare noapte mii de oameni care isi exprima sentimentul de solidariate si bucuria de a lupta si invinge. Dar miscarea de rezistenta se manifesta si in alte zone din Istanbul, cat si in multe alte orase din Turcia. Suntem acum convinsi ca nimic nu va mai fi ca inainte.

Arata-ti suportul si solidaritatea in acest sfarsit de saptamna, 8-9 Iunie! Ocupa Tahirr, Syntagma, Sol,

Zucotti, strada ta, pietele sau parcurile. Crede-ne, sunt ale tale.
Create or join an event, then share your pics and stories of solidarity at .


8-9 Июня. Дни солидарности с #OccupyGezi

Мы взываем ко всем городам мира! В эти выходные выйдите на улицы и займите городские публичные пространства в знак солидарности с #OccupyGezi и другими протестными движениями в Турции!

То, что началось как небольшая акция в защиту парка Гези в Стамбуле, всего за несколько дней переросло в всеобщий протест, в мгновение охвативший всю Турцию. Последней каплей, переполнившей чащу терпения, явилось насилие со стороны полиции. Как парк Гези стал средоточием борьбы за неуклонно исчезающее публичное пространство, захватываемое неолиберальным авторитаризмом, так и слезоточивый газ, которым службы правопорядка заполнили улицы Стамбула, обозначил крайнюю необходимость свободного пространства для жизни – сотни тысяч людей вышли на улицы в защиту парка Гези вопреки молчанию сми и жестокости полиции. Теперь мы не только вернули себе парк Гези, но и площадь Таксим, сердце турецкого общества, где любое массовое проявление общественного недовольства пресекалось на протяжении всего существования республики. В это время, когда Таксим и Гези каждую ночь заполнены тысячими людей, которые празднуют свое единство, победу и силу, наше сопротивление в других районах Стамбула и других регионах Турции продолжается. Мы уверены в одном: ничего уже больше не будет таким как прежде.

Выразите вашу поддержку и солидарность в эти выходные, 8-9 июня. Займите Тахрир, Синтагму, Соль, Зукотти, ваши местные улицы, площади и парки! Не сомневайтесь, они принадлежат вам.

Dayanışma Eylemleri için ENGLISH8 – 9 Haziran Arama



Pozivamo građane u svim gradovima na svetu! Izađite ovaj vikend i zauzmite javne prostore da pokažete solidarnost sa protestima u Turskoj!

Ono što je počelo kao mali protest u znak odbrane istanbulskog Gezi parka u roku od nekoliko dana pretvorilo se u masovne proteste koji se poput požara šire Turskom. Ključni okidač za ove događaje bila je nesrazmerna upotreba sile od strane policije. Kao što se na primeru parka Gezi iskristarisala borba za odbranu javnog prostora koga otima autoritarni neoliberalizam, suzavac kojim bezbedonosne snage zalivaju Istanbul učinili su bukvalnom potrebu svih da imaju prosto u kojem mogu slobodno da dišu – stotine hiljada ljudi izašlo je na ulice da podrži demonstracije za odbranu Gezi parka uprkos potpunoj medijskog blokadi i u prkos policijskoj brutalnosti. Sada smo ponovo vratili građanima ne samo park Gezi, već i trg Taksim, samo srce turskog javnog prostora, mesto gde su masovni izrazi građanskog nezadovoljstva zabranjivani i progonjeni tokom cele istorije postojanja Republike. I dok svake večeri na hiljade ljudi pohrli na trg Taksim i u park Gezi kako bi slavili svoju solidarnost, pobedu i moć, naš otpor u drugim delovima Istanbula i gradovila širom Turske se nastavljaju. U jedno smo sigurni: Ništa više neće biti isto.

Pokažite svoju solidarnost i podršku tokom ovog vikenda – 8. i 9. Juna. Vaše ulice, trgovi i parkovi su vaši. Verujte nam, pripadaju vama.


8-9 Junio: Días de Acción Global en Solidaridad con #OccupyGezi

¡Amigos y amigas en todas las ciudades del mundo! ¡Hacemos un llamamiento para que este fin de semana todas y todos reclameis vuestros espacios públicos y mostréis solidaridad con #OccupyGezi y las múltiples oleadas de protestas en Turquía!

Lo que empezó como una pequeña ocupación para proteger el Parque Gezi en Estambul se convirtió en cuestión de días en una protesta masiva que se extendió como el fuego por toda Turquía. Un desencadenante clave fue el desproporcionado uso de la fuerza con que respondió la policía. Así como el Parque Gezi cristalizó las luchas para defender el ya mermado espacio público, secuestrado por el autoritarismo neoliberal, los botes de gas pimienta con que las fuerzas de seguridad bañaron Estambul se han convertido en una metáfora literal de la falta de aire para respirar con que vivimos. Cientos de miles de personas se echaron a las calles para apoyar la ocupación del Parque Gezi a pesar del apagón mediático y de la brutalidad policial. Ahora hemos reclamado no solo el espacio del Parque Gezi sino también la Plaza Taksim, el corazón de la esfera pública de Turquía, donde las expresiones de descontento de las multitudes se han reprimido reiteradamente en la historia del país. Mientras Taksim y Gezi se ven inundadas cada noche con miles de personas que vienen a celebrar su solidaridad, victorias y fuerza, nuestra resistencia en otras partes de Estambul y en otras ciudades por todas Turquía continúa. De una cosa podemos estar seguros: nada volverá a ser lo mismo.

¡Muestra tu apoyo y solidaridad este fin de semana, 8-9 de junio y reaprópiate de Tahrir, Syntagma, Sol, Zuccotti, las calles y plazas y parques de tu ciudad y de tu barrio! Créenos, te pertenecen.


8 – 9 juni – Upprop för solidaritet och aktion för #OccupyGezi

Till alla människor i alla städer i världen! Kom ut i helgen och
återta det offentliga rummet och visa din solidaritet med #OccupyGezi
och många vågor av protester i Turkiet!

Vad som började som en liten ockupation för att skydda Geziparken i
Istanbul ledde inom några dagar till massiva protester som spred sig
som en löpeld genom hela Turkiet. En viktig utlösande faktor var
polisens oproportionerliga användande av våld. På samma sätt som
Geziparken kristalliserade kampen om ett ständigt krympande offentligt
rum kapat av nyliberal maktfullkomlighet, har den pepparspray som
säkerhetsstyrkorna spritt ut över Istanbul gjort behovet av andrum
bokstavligt. Hundratusentals människor strömmade ut på gatorna till
stöd för ockupationen av Geziparken trots ett totalt nedtystande i
media av protesterna och trots polisbrutalitet.

Nu har vi återtagit inte bara Geziparken men även Taksimtorget,
hjärtat för Turkiets offentlighet, där massornas uttryck för missnöje
har upprepade gånger varit förbjudna i hela republikens historia.
Taksim och Gezi uppfylls varje natt med tusentals människor som kommer
för att fira deras solidaritet, seger och makt. Vårt motstånd i andra
delar av Istanbul och andra städer över hela Turkiet fortsätter. En
sak är vi säkra på: Ingenting någonsin kommer att bli detsamma igen.

Visa ditt stöd och solidaritet i helgen den 8-9 juni 2013. Återta
Tahrir, Syntagma, Zuccotti, lokala gator, torg och parker! Lita på
oss, de tillhör er.


8-9 Haziran’da #OccupyGezi ile Dayanışma Aktivitesine Çağrı

Dünyanın tüm şehirlerine çağrıdır!
Bu hafta sonu sizi #OccupyGezi ve tüm Türkiye’de hükümetin antidemokratik ve hukuk dışı uygulamalarını protesto eden arkadaşlarımızı desteklemek için meydanlara çıkmaya davet ediyoruz.

Gezi Parkı’nı korumak için başlayan küçük çaplı direnişimiz kısa zamanda çığ gibi büyüyerek Türkiye’ nin dört bir yanına sıçradı. Durumun bu boyuta gelmesinde tetikleyici nokta polisin orantısız güç kullanmasıydı. Gezi Parkı direnişi aslında neoliberal otorite tarafından elimizden alınmaya çalışılan, gittikçe küçülen kamu alanlarına ve kentin nefes alabileceği yeşil alanlara duyulan – polisin halkın üzerine attığı biber gazıyla daha da artan – ihtiyacın bir somutlaşmasıydı. Yüzbinlerce insan polisin zalimliğine ve medya sansürüne rağmen sokaklara çıkarak Gezi Parkı direnişine destek verdi. Şimdi Gezi Parkı’yla beraber, Türk kamu alanının kalbi olan ve tarih boyunca sürekli geniş muhalif kitlelerin seslerini yükseltmesinin yasaklandığı Taksim Meydanı’nda da bayraklarımız dalgalanmaktadır. Taksim ve Gezi Parkı her gece İstanbul’dan ve Türkiye’ nin diğer şehirlerinden gelen ve birlik ve beraberliği, zaferi, gücü ve direnişi kutlamak isteyen binlerce kişiyi ağırlamaktayken, İstanbul’un diğer semtlerinde ve diğer şehirlerdeki direniş devam etmektedir. Emin olduğumuz bir şey var : Artık hiç bir şey eskisi gibi olmayacak.

Bu hafta 8-9 Haziran tarihlerinde desteğinizi bekliyoruz. Tahrir, Syntagma, Sol, Zucotti’yi sokaklarınızı, meydanlarınızı ve parklarınızı geri alın! Güvenin bize, onlar size ait.


Bu hafta 8-9 Haziran tarihlerinde desteğinizi bekliyoruz. Tahrir, Syntagma, Sol, Zucotti’yi sokaklarınızı, meydanlarınızı ve parklarınızı geri alın! Güvenin bize, onlar size ait.

NOTA BENE: there will be a TwitterStorm in Support of Gezi

check this out: info/news