Archive for ‘Commons’

27 novembra, 2015

Global Climate March (Call for solidarity)/Marche Mondiale pour le Climat (Appel à la désobéissance) #WeAreParis

protest pariz

 

This text is available in 1) English 2) Français 3) Español 4) Português 5) Pусский, 6) Deutsche, 7) Italiano 8) ελληνικά
9) 繁體中文 10) 简体中文


1) ENGLISH – United for Our Common Future ( Call for desobedience and solidarity)

All Climate Marches scheduled for Nov. 29th in France before the start of the Climate Summit have been banned by the Government in response to the terrorist attacks. But there is simply too much at stake to surrender now. We in Paris will not respect the ban to march. We reject this shock strategy by which the tragic attacks of Nov. 13th are used to restrict civil liberties. We will be at Place de la Republique on Sunday to defend our basic liberties and climate justice for us all.

We make a global call for desobedience and solidarity. We in Paris now that in this trascendental moment for humanity millions of people will march from Madrid to Rio, from Delhi to New York to join the largest demonstration in history in defense of our common future. Thank you for your warmth and support, it does give us strength in these difficult moments. You can look for the march in your city at www.climatejusticenow.info

We in Paris have just paid a very high price for our dependency on fossil fuels, which is the main cause of climate change, a major source of revenue for terrorism and also has motivated an enormous amount of colonial wars. War leads to despair, hatred and violence, which end up hitting us in the heart of our cities. No more blood for oil, please, no more gratuitous destruction of the planet and of our collective future for the sake of Big Oil´s profit.

Nov. 29th we march to show the unity of all people regarding the global challenges that we face. We march in solidarity with the victims of violence in Paris , Beirut, Boston, Bali, Bagdad, Ankara, Bamako and elsewhere. We march to show our determination to fight together until victory for a future of peace, freedom and common wellbeing for each other and for our children.

We are going to make sure that in this Summit an ambitious and legally binding treaty is signed, that boosts inmediate transition to 100% renewables, swift divestment from oil and fossil fuels and a set of policies that restore and heal the ecological equilbrium of the planet. Nothing can help to secure peace and freedom for all in the near and long term future than working for a socially and environmentlly sustainable world.

We, the people from all nations and creeds united, are the hope of the world. We are going to lead the needed transformations and change the course of history. Nov. 29th is a day that marks the start of a long journey we will make together, a day we will remember forever. See you at the march!

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

 

2) FRANÇAIS – Unis pour notre avenir en commun

Le président de la République et son gouvernement viennent de décider d’interdire la Marche mondiale pour le climat du 29 novembre et les mobilisations prévues le 12 décembre à Paris.

Nous à Paris ne respecterons pas l’interdiction de manifester le 29 pour le Climat. Nous refusons la stratégie du choc qui consiste à utiliser les attentats tragiques de ce vendredi 13 novembre pour restreindre les libertés.

Dimanche nous serons donc à la place de la République pour exprimer l’urgence de nous attaquer aux causes du dérèglement climatique, de préserver nos biens communs et les libertés fondamantales et de construire un monde juste et durable.

Nous faisons une appelle à la désobeissance et la solidarité globale. Nous à Paris savons que le 29 novembre de millards de personnes marcheront de Madrid à Rio, de Delhi à New York dans ce moment trascendental pour l´humanité, unis dans la défense de notre avenir en commun. Merci de vôtre chaleur, on peut le resentir et ça nous donne des forces dans ces moments difficiles. Vous pouvez chercher le manif dans votre ville sur www.climatejusticenow.info

Nous venons de payer le prix du sang de notre dépendance au pétrole, qui produit justement le réchauffement climatique, finance le terrorisme et a aussi été à l’origine de nombreuses guerres coloniales. La guerre, en semant le désespoir, alimente la haine et la violence finalment jusqu’au cœur de nos villes. Plus de sang pour le pétrole, plus de destruction gratuite de la planète et de notre avenir pour le profit des Grands Pétroliers.

Nous appelons chacune et chacun à venir ce jour-là, dans le calme, sans haine et sans violence, conscient des risques certes, mais présent parce que le risque est plus grand de ne pas nous manifester : combien de sécheresses, d’inondations, de famines, de guerres, combien de millions de victimes pouvons-nous éviter si nous affirmons la voix des citoyens du monde entier ?

On lâche rien !

https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

Nous contacter :
Xavier 0664183421
Benjamin 0649985753

3) ESPAÑOL: Unidos por nuestro futuro común (Llamamiento a la desobediencia y la solidaridad)

Amigos, las Marchas del Clima previstas el 29 de noviembre en París y en toda Francia han sido prohibidas por las autoridades a causa de los atentados terroristas. Este giro de los acontecimientos es una rara oportunidad histórica. En París vamos a desafiar la prohibición en un acto de desobediencia civil, porque hay demasiado en juego para dejarnos dominar por el miedo y quedarnos en casa, mientras en el resto millones de personas se manifestarán con más fuerza que nunca, confluyendo en la mayor marcha global de la historia en defensa de nuestro futuro común.

Entra en www.climatejusticenow.info, consulta en el mapa la hora y lugar de la manifestación en tu ciudad e invitemos a todo el mundo a sumarse a este sprint por el clima! Es hora de dar lo mejor de nosotros mismos.

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

4) PORTUGUÊS: Unidos por nosso futuro em comum

Caros amigos, as marchas do clima do 29 de novembro pela Cumbre do Clima em Paris tem sido proibidas em toda França pelas autoridades em resposta aos atentados terroristas. Esta evoluçâo dos acontecimentos é uma raraoportunidade histôrica. Na França nos vamos desobecer à probiçâo de marchar pelo clima, e vamos procurar novas formas de protesto, mais impatantes e eficazes, e no resto do mundo vamos marchar com mais força que nunca por quem nâo pode fazer-lo, e vamos nos unir-mos na maoir marcha da historia em defesa do nosso futuro em comum.

Entre em www.climatejusticeno.info, chequee o lugar e hora da marcha na sua cidade e vamos convidar à tudo o mundo à se sumarem à este histórico sprint pelo clima! É hora de dar o melhor de nós mesmos.

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

5) Русский

Дорогие друзья, французское правительство запретило проведение климатических маршев во Франции, запланированных на 29 ноября в преддверии климатического саммита ООН в Париже. Теперь нам нужно найти новые дерзкие и креативные стратегии воздействия на саммит во Франции, в то время как на всех пяти континентах мы проведем марши за тех кто не может и радостно объединимся в величайший глобальный марш в истории в защиту нашего общего будущего.

Посетите www.climatejusticenow.info, где вы можете найти на карте ближайший к вам марш и пригласить всех друзей присоединиться к этому спринту за климат! Пришло время проявить наши лучшие качества!

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

6) DEUTSCHE

Liebe Freunde, der Klimamarsch, der am 29. Nov. vor dem Start des COP21 Paris Klima Gipfels geplant war, wurde quer durch Frankreich hindurch durch die Verwaltungen verboten. Jetzt müssen wir neue kraftvolle und kreative Strategien entwickeln, um den Gipfel in Frankreich zu beeinflussen, während wir auf allen fünf Kontinenten für die marschieren werden, die dazu nicht in der Lage sind, und freudig am größten globalen Marsch in der Geschichte der Verteidigung unserer gemeinsamen Zukunft teilnehmen.

Gehe auf www.climatejusticenow.info, suche auf der Karte den nächsten Marsch und lade jeden ein, sich an diesem Lauf für das Klima zu beteiligen! Es ist Zeit, unser bestes zu geben

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

7) ITALIANO

Cari amici, la marcia per il clima programmata per il 29 novembre prima dell’inizio della COP21 di Parigi è stata vietata in tutta la Francia dalle autorità. Ora troveremo nuove strategie coraggiose e creative per avere un impatto sul summit in Francia, mentre nei cinque continenti marceremo anche per coloro che non possono e ci uniremo con gioia alla più grande marcia globale in difesa del nostro futuro comune.

Visita www.climatejusticenow.info, cerca sulla mappa la marcia più vicina a te, invita tutti a unirsi a questo sprint per il clima! È il momento di dare il meglio di noi!
#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21

8) ελληνικά

Αγαπητοί φίλοι σε ολόκληρο τον κόσμο, οι Διαδηλώσεις για το Κλίμα που έχουν προγραμματιστεί για τις 29 Νοεμβρίου, πριν το ξεκίνημα της Παγκόσμιας Διάσκεψης του ΟΗΕ για το Κλίμα στο Παρίσι, έχουν απαγορευτεί από τις αρχές ύστερα από τις πρόσφατες επιθέσεις.

Πολλοί συνάνθρωποί μας στην Γαλλία έχουν αποφασίσει να αψηφήσουν την απαγόρευση ή έχουν βρει άλλους δημιουργικούς τρόπους και στρατηγικές για να διαμαρτυρηθούν και να ασκήσουν πίεση στους ηγέτες όλου του κόσμου ώστε να σταματήσουν να αγνοούν την μοναδική πραγματική απειλή που αντιμετωπίζει η ανθρωπότητα σήμερα, την κλιματική αλλαγή λόγω των ανθρωπίνων δραστηριοτήτων. Στον υπόλοιπο κόσμο εκατομμύρια άνθρωποι σε εκατοντάδες διαδηλώσεις θα διαδηλώσουμε πιο δυνατοί από ποτέ στην μεγαλύτερη παγκόσμια διαδήλωση της ιστορίας, υπέρ του κοινού μας μέλλοντος.

Επισκεφτείτε τον ιστότοπο www.climatejusticenow.info και δείτε στον χάρτη που θα πραγματοποιηθεί η κοντινότερη σε εσάς διαδήλωση. Προωθείστε την εκδήλωση αυτή και γίνετε μέρος της προσπάθειας για κλιματική δικαιοσύνη σε όλον τον πλανήτη. Είναι ώρα να δράσουμε.

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

9) 繁體中文 (Traditional Chinese)

朋友們,
雖然法國當局已禁止預定在巴黎氣候峰會召開之前於11月29日在法國境內舉行的氣候遊行,但因氣候攸關全人類共同的未來,故我們在全法境內仍將本著公民不服從原則進行氣候大遊行,並且呼籲全球各地的朋友們團結起來,共同參與史上最大的為了全人類未來所進行的全球大遊行。
至www.climatejusticenow.info 網站查看離您最近的遊行地點,我們邀請大家一同參與為全球氣候所進行的大遊行,是我們盡一分力量的時刻了!

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

10) Simplified Chinese简体中文
朋友们,
虽然法国当局已禁止预定在巴黎气候峰会召开之前於11月29日在法国境内举行的气候游行,但因气候攸关全人类共同的未来,故我们在全法境内仍将本著公民不服从原则进行气候大游行,并且呼吁全球各地的朋友们团结起来,共同参与史上最大的为了全人类未来所进行的全球大游行。
至www.climatejusticenow.info 网站查看离您最近的游行地点,我们邀请大家一同参与为全球气候所进行的大游行,是我们尽一分力量的时刻了!

#WeAreParis #NotAfraid #ClimateMarch #COP21
https://www.facebook.com/events/509536482556951/
www.climatejusticenow.info

14 aprila, 2014

Izjava udeležencev in udeleženk transnacionalnega srečanja vstajnikov in vstajnic iz BiH in Slovenije (in drugod) »NI ŠE GOTOVO!«

SLIKA1

Transnacionalno srečanje NI ŠE GOTOVO!, ki se je ta vikend odvilo v Ljubljani, je uspešno zaključeno! Hvala vsem za udeležbo, vsebinske in druge prispevke! Uspelo nam je zgraditi odprti prostor vzajemne izmenjave, solidarnosti in boja, ki se mora v prihodnosti še razširiti in poglobiti. Spodaj objavljamo izjavo, ki je nastala na zadnji skupščini srečanja. Več o bodočih aktivnostih in drugih izplenih srečanja, prevod izjave v slovenščino in angleščino, lahko pričakujete v naslednjih dneh/tednih/mesecih.
—-

Izjava udeležencev in udeleženk transnacionalnega srečanja vstajnikov in vstajnic iz BiH in Slovenije (in drugod) »NI ŠE GOTOVO!«

Udeleženke in udeleženci srečanja »Ni še gotovo!«, ki je med 11. in 13. aprilom 2014 potekalo v Ljubljani, ugotavljamo da:

Obstoječe institucije reprezentativne politike ne zastopajo naših interesov. Protesti, plenumi in dtuge oblike alternativnega samoorganiziranja prebivalcev in prebivalk ter druge prakse neposredne demokracije, ki vznikajo tako v naši regiji kot širše v svetu, so posledice družbene nepravičnosti. Naše raznolike izkušnje in prakse investiramo v proces spreminjanja obstoječih odnosov moči, pri tem pa se naslanjamo na načela solidarnosti, horizontalnosti, neposrednih metod sprejemanja odločitev in samoorganizacije ter na načeli delovanja od spodaj navzgor ter od lokalnega k transnacionalnemu. Druži nas stališče, da so plenumi, protesti ter druge oblike samoniklih in avtonomnih združevanj, ki upoštevajo načeli vključevanja in enakosti, učinkovita orodja, s katerimi lahko skozi dolgotrajen proces dosežemo trajne družbene spremembe.

Vsako delovanje, ki se zoperstavlja obstoječemu redu, se neizogibno sooča z represijo in napadi s strani sistema. Neposredno nasilje represivnega aparata nad protestniki je zgolj ena od oblik nasilja institucij oblasti nad človekovimi pravicami. Oblast nas dodatno izsiljuje s potiskanjem v medsebojne delitve na dobre in slabe, kar ustvarja lažno sliko realnosti, ki ni nikoli črno-bela. Procesi kriminalizacije individualizirajo krivdo za dejanja, ki izhajajo iz kolektivnega upiranja obstoječemu sistemu in ki so legitimni izrazi nezadovoljstva. Proti tem procesom se borimo z absolutno zavrnitvijo individualizacije in solidarnostjo, saj se zavedamo, da se lahko vsakdo izmed nas kaj hitro znajde na mestu tistih, ki so osebno izpostavljeni tako naposredni represiji kot sodnim postopkom, ki so v sami osnovi politični. Poskusi kriminalizacije protestnikov in protestnic ter nekaterih manjšinjskih družbenih skupin, ki so tarča kriminalizacije v vsakdanjem življenju, vedno kažejo na globlje družbene probleme. Boj proti kriminalizaciji razumemo kot ključni sestavni del vsakega političnega, še posebej neizogibno pa tistega delovanja, ki teži v vzpostavljanju novih oblik skupnega.

Upoštevaje različne ravni, na katerih delujejo meje, skupaj mislimo Evropo kot prostor povezovanja, enotnosti izven in onkraj obstoječih ekonomskih in nacionalnih okvirjev ter teritorij materializiranja novih oblik skupnega. Sodimo, da obstoječa, hierarhična struktura Evropske unije, ki je podrejena interesom kapitala, nima nikakršnega posluha za nove kategorije subjektivitet, ki na raznolike načine vznikajo skozi prav takšne družbene prakse. Splošno nezadovoljstvo in potiskanje vse večjega dela prebivalstva na margino sproža prakse upiranja, v katerih se razvijajo nove emancipatorne oblike samoorganizacije; te delujejo proti centralizaciji družbene moči, ki jo vsiljuje obstoječi red. Zavračamo sleherne poskuse uvrščanja socialnih nemirov v kategorijo t. i. mednacionalnih napetosti in se zavzemamo za povezovanje vseh lokalnih delovanj – naše srečanje, na katerem smo izmenjali obstoječe izkušnje in jih tako naredili za skupne ter odprli prostor za prihodnje sodelovanje, je eden od korakov našega povezovalnega procesa.

Ni še gotovo, mi smo šele začeli!
Socialni center Rog, Ljubljana
13. 4. 2014

____________________________________________________________________


Izjava učesnica i učesnika skupa “Nije još gotovo!”

Mi, učesnice i učesnici skupa Nije još gotovo!, održanog u Ljubljani, od 11.4. do13.4.2014. zajednički poručujemo da:

Postojeće institucije reprezentativne politike ne zastupaju naše interese. Protesti, plenumi i drugi oblici alternativnog građanskog samorganizovanja , te druge prakse direktne demokratije , koji se rađaju u regionu i šire, posljedica su socijalne nepravde. Kroz raznolikost naših iskustava i praksi mijenjamo postojeće odnose moći, vođeni slijedećim principima: solidarnost, horizontalnost, direktne metode donošenja odluka, samoorganizacija, princip djelovanja odozdo prema gore, od lokalnog prema transnacionalnom. Složni smo u stavu da su plenumi i protesti, kao i drugi oblici samoniklih i autonomnih udruživanja, koji počivaju na principima uključivanja i jednakosti, efikasan alat kojim se kroz dugotrajan proces dolazi do neminovnih društvenih promjena.

Sve što je suprostavljeno postojećem poretku izaziva represiju i napade od strane sistema. Pored direktnog nasilja represivnog aparata na čijem su udaru demonstranti, od strane institucija moći nameće se i nasilje nad ljudskim pravima. Ucjenjuje nas se na podjele, na dobre i loše , što daje lažnu sliku stvarnosti koja nikada nije crno-bijela. Kriminalizacijom se nastoji individualizirati krivnja u čijem korijenu leži opravdano nezadovoljstvo i kolektivni bunt protiv postojećeg sistema. Protiv toga se borimo deindividualizacijom i solidarnošću jer se svi možemo naći na mjestu onih izloženih direktnoj represiji i sudskim postupcima, a svaki takav je u osvojoj osnovi – politički. Pokušaji kriminalizacije demonstanata, aktivista, kao i manjinskih grupa koje su mete kriminalizacije u svakodnevnom životu, uvijek ukazuju na dublje društvene probleme. Borbu protiv kriminalizacije smatramo ključnim dijelom svakog političkog djelovanja, a neizostavno onog koji teži uspostavljanju novih oblika zajedništva.

Na raznim nivoima granica, zajednički promišljamo Evropu kao prostor povezivanja, ujedinjenosti izvan i iza postojećih ekonomskih i nacionalnih okvira, te kao teritorij za materijaliziranje novih oblika zajedništva. Smatramo da je postojeća evropska zajednica hijerarhijska struktura određena interesima kapitala čija je slijepa mrlja uspostavljanje novih kategorija subjektiviteta koja se na razne načine već odvija u praksi. Nezadovoljstvo i potiskivanje sve većih dijelova stanovništva na marginu uzrokuje prakse otpora koje razvijaju nove emancipatorne oblike samorganizacije i decentraliziraju postojeći poredak. Odbijamo pokušaje svrstavanja socijalnih nemira u međunacionalne tenzije. Zbog toga se zalažemo za povezivanje svih lokalnih procesa. Jedan korak ka tome je i skup na kojem smo zajedno objedinili postojeća iskustva i otvorili prostor buduće saradnje.

Nije još gotovo. Mi smo tek počeli!

Socijalni centar Rog, Ljubljana, 13.4.2014.

 

PrisotnostŠteje-15o-OccupyLjubljana

11 aprila, 2014

NI ŠE GOTOVO! // NIJE JOŠ GOTOVO! // IT’S NOT OVER YET!

NiSeGotovo

NI ŠE GOTOVO! – TRANSNACIONALNO SREČANJE VSTAJNIKOV IN VSTAJNIC IZ BiH, SLOVENIJE (IN OD DRUGOD)

11. – 13. APRIL 2014
SOCIALNI CENTER ROG, TRUBARJEVA 72, LJUBLJANA, SLOVENIJA

Bosna in Hercegovina se je pred kratkim pridružila vse daljšemu seznamu držav, ki so izkusile val splošnega ljudskega besa zaradi že dolgo nevzdržnih pogojev življenja za vse večji del družbe. Podobno kot prej v Grčiji, Turčiji ali Sloveniji je tisto, kar se je v Tuzli začelo kot še en protest v “tranziciji” okradenih in opeharjenih delavcev, bliskovito preraslo v splošno zavračanje vladajoče politične elite in njenih politik na ulicah številnih mest širom države. Hkrati z uličnimi protesti in zasedbami sedežev lokalnih oblasti ter drugimi izrazi ogorčenja so ljudje v številnih mestih vzpostavili plenume kot prostore direktno demokratične razprave in odločanja. Sredi razvejanega in mnogoterega družbenega vrenja so bili eden od najlepših in najbolj navdihujočih momentov nedvomno pričevanja o tem, da je bil nacionalizem končno na ulicah in plenumih po vsej Bosni in Hercegovini zavrnjen, kot še eno orodje elite za deljenje ljudi in njihovo neomejeno izkoriščanje. Vstaja v Bosni je odplaknila vodstva nekaterih kantonalnih oblasti, predvsem pa je s svojim eksplicitno antinacionalističnim in samoorganiziranim nabojem poslala jasno sporočilo vladajoči eliti: ne boste nas več nekaznovano ropali in delili – stvari ne bodo več takšne, kot so bile. Sredi opustošenja tranzicijske Bosne in Hercegovine je vstajniško vrenje odprlo možnost nove in drugačne prihodnosti, v kateri ljudje in njihove potrebe ne bi bili lahek plen kapitalističnih mogotcev in trgovcev z ideologijo.

Vstaja v Bosni in Hercegovini je v Sloveniji številne v marsičem spomnila na burne dogodke pozimi 2012-13, katerih del smo bili tudi sami, ter na ostale podobne primere drugod po svetu: Španija, Grčija, Bolgarija, Turčija, Brazilija, če naj omenimo zgolj nekatere. Vstajniški momenti povsod izhajajo iz istih stremljenj, iz iste izpostavljenosti režimu opustošenja, iz iste prepuščenosti življenj večine upraviteljem kapitala in države. Prav nič presenetljivo torej ni, da vstaje, svojim specifikam navkljub, prinašajo precej skupnih oziroma podobnih izkušenj, porajajo podobne upe in dileme, vznikajo pa tudi podobna razočaranja in šibkosti. V vstajniških situacijah se vsepovsod porajajo enaka vprašanja: Kako misliti spontane množične proteste? Kako misliti odnos med ulico, plenumi in ostalimi praksami, ki vzniknejo v času vstaj? Kako se zoperstaviti roki represije? Kako vstaje ohranjati kot odprt in vključujoč prostor? Kako graditi politiko mimo in onkraj političnih strank, nevladni organizacij in ostalih orodij ohranjanja obstoječega stanja?

Z namenom gradnje skupnega prostora refleksije in delovanja onkraj državnih meja vabimo na transnacionalno srečanje vstajnikov in vstajnic iz BiH in Slovenije (in drugod). Ustvariti želimo prostor neposredne komunikacije med vstajniki in vstajnicami iz Slovenije in BiH in ga uporabiti za vzajemno refleksijo in izmenjavo izkušenj o vstajniških procesih v obeh državah, vključno z izmenjavo praktičnih znanj, praks, idej kot tudi analiz, stremljenj in razočaranj. Želimo si, da bi se na njem srečali tisti, ki smo v vstaje vstopili iz potrebe po razvijanju samonikle politike in ki se tudi v bolj mirnih časih ne nameravamo odreči delovanju mimo in izven političnih strank ali nevladnega sektorja. Hkrati želimo vzpostaviti oziroma utrditi aktivne kontakte med BiH in Slovenijo ter preko tega poglobiti povezovanje onkraj nacionalnih držav. Predvsem pa se želimo v neposredni komunikaciji učiti drug od drugega ter iznajti načine medsebojne podpore v naših prihodnjih bojih.

Srečanje bo trajalo tri dni in bo potekalo na način plenumov in tematskih delavnic. Predlagamo tri osnovne delavnice:
Na delavnici o plenumih kot orodju antiavtoritarne samoorganizacije bomo delili izkušnje o plenumskem delovanju, tako o težavah kot o pozitivnih momentih, pa tudi o tehničnih vidikih njihovega izvajanja, vse s ciljem iskanja načinov za krepitev plenuma kot orodja antiavtoritarne samoorganizacije.
Na delavnici o kriminalizaciji upora in življenja bomo delili skupno izkušnjo policijskega nasilja, ki mu sledijo sodni postopki in ostale oblike kriminalizacije, v katerih so ljudje še dolgo po zatonu protestov soočeni s postopki, pogosto pa tudi z drakonskimi kaznimi. Pogovarjali se bomo o tem, kako držati skupaj s tistimi, ki so najbolj zadeti od kriminalizacije, kako nuditi konkretno podporo in ne pustiti, da to razkroji solidarnost in zmožnost za prihodnje politično delovanje.
Na delavnici o transnacionalnem povezovanju vstaj bomo razmišljali o širšem evropskem kontekstu vstaj in se na podlagi izkušenj od drugod, skušali razmišljati o tem, kaj početi oziroma kako delovati po vstajah in kako se povezovati na transnacionalni ravni.

Srečanje bo potekalo med 11. in 13. aprilom 2014 v Ljubljani v prostorih Socialnega centra Rog. Za hrano in prenočišče bo preskrbljeno, v okviru skromnih možnosti se bo poskušalo zbrati tudi nekaj denarja za vsaj delno povrnitev potnih stroškov za vstajnike iz vstajnice iz BiH. Srečanje bo delovno, a tudi večere bomo nedvomno znali izkoristiti na bolj sproščene in sproščujoče načine. 

Vsi in vse, ki bi se želeli udeležiti srečanja, pišite na soc.center.rog@gmail.com za dodatne informacije.

Proti kapitalističnemu in nacionalističnemu opustošenju gradimo solidarnost in upor!

Antikapitalistični blok 
20. marec 2014

Sprintaj plakat in ga nalepi v svojem lokalnem socialnem prostoru:
http:// www.a-federacija.org/2014/ 03/20/ni-se-gotovo/ plakat_nisegotovo_srecanjeb ih-slo/

PROGRAM

Prvi dan, petek, 11. april

  • 19h: Otvoritvena skupščina
    Namen skupščine je predstavitev udeležencev in njihovih pričakovanj, ki jih imajo glede srečanja. Poseben prostor bo namenjen predstavitvi vstajniške izkušnje iz BiH (povzetek dogajanja, aktualno stanje, osnovna analiza).
  • 21h: Večerja in druženje

Drugi dan, sobota, 12. april

  • 9h: Zajtrk
  • 10h – 20h: Delavnice, kosilo
    Koordinatorji delavnic naj poskrbijo za njihove povzetke, ki bodo na koncu služili za oblikovanje skupne izjave. 
  • Prva delavnica, 10h – 12h: »Plenumi kot direktnodemokratično orodje organiziranja« 
    Na prvi delavnici se bomo pogovarjali o plenumih kot direktnodemokratičnem orodju organiziranja znotraj vstaj in širše. Pri tem se bomo spraševali, kako naj bodo uporabljeni v konfliktnih situacijah, kako naj zagotovimo njihovo inkluzivnost in hkrati zavrnemo vse izključevalne artikulacije, kako naj formo plenuma prenesemo v odločevalske strukture vsakdana, prav tako pa bomo analizirali uspehe in pomanjkljivosti tovrstnega organiziranja.
  • Kosilo
  • Druga delavnica, 14h – 16h: »Kontravstajniške sile kriminalizacije« 
    Druga delavnica bo namenjena vprašanju, kaj vse je delovalo »proti« moči vstaj. Pri tem ne bomo govorili le o specifičnih primerih kriminalizacije, ampak bomo vsebino razširili na razmislek o kriminalizaciji upora na splošno. Govorili bomo tudi o zaprtosti upiranja v nacionalne okvirje in o vlogi delovanja različnih družbenih akterjev (policije in drugih vej oblasti, medijev, strank, nevladnega sektorja, vstajniških skupin samih itn.), ki je jemalo moč vstajam.
  • Tretja delavnica, 18h – 20h: »Nova evropska konstitucija«
    Če se bomo na prvi in drugi delavnici ukvarjali z orodji organiziranja in procesi kriminalizacije, pa bo tretja delavnica namenjena vprašanju, kaj in kako po vstajah. Izkušnje iz bosanskih, slovenskih in vstaj drugod kažejo, da vstajništvo vedno nosi močan trenutek destitucije, na nas pa je, da ga nadgradimo v prostor konstitucije. Horizont, ki si ga pri tem postavljamo, je transnacionalen. Tako se bomo na delavnici pogovarjali o možnostih za procese nadaljnjega skupnega grajenja aktivističnih mrež, ki skozi boj oblikujejo našo Evropo.
  • 21h: Večerno druženje

Tretji dan, nedelja, 13. april

  • 11h – 14h: Zaključna skupščina
    Namen skupščine je povzeti diskusije prejšnjega dne in skozi oblikovanje kratkega skupnega dokumenta začrtati prihodnje delovanje.
  • 15h: Kosilo

Povezave:

Facebook dogodek:

https://www.facebook.com/events/727832880580306/

Plakat:

http:// www.a-federacija.org/2014/ 03/20/ni-se-gotovo/ plakat_nisegotovo_srecanjeb ih-slo/


NIJE JOŠ GOTOVO! – TRANSNACIONALNI SUSRET DEMONSTRANATA I DEMONSTRANTKINJA IZ BIH, SLOVENIJE (I DRUGIH ZEMALJA)

11. – 13. APRIL 2014
SOCIJALNI CENTAR ROG, TRUBARJEVA 72, LJUBLJANA, SLOVENIJA

Bosna i Hercegovina se odnedavno dodala na duži spisak zemalja koje su iskusile val generalnog ljudskog bjesa zbog već dugo nepodnošljivih životnih uvjeta za sve veći dio društva. Slično kao i u Grčkoj, Turskoj ili Sloveniji je ono, što je u Tuzli počelo kao još jedan protest u „tranziciji“ pokradenih i prevaranih radnika, munjevito preraslo u generalno odbijanje vladajuće politične elite i njene politike na ulicama brojnih gradova širom države.Istovremeno sa uličnim prosvjedima i zauzimanjem sjedišta lokalnih vlasti te ostalim izrazima ogorčenosti, ljudi su u brojnim gradovima uspostavili plenume kao prostore direktno demokratskih rasprava i odlučivanja. Usred razgranatog i viševrstnog društvenog vrenja su bili jedan od najljepših i najinspirativnijih momenata oni, u kojima je bio nacionalizam na ulicama i plenumima po cjeloj Bosni i Hercegovini konačno odbijen kao još jedno oruđe elite za dijeljenje ljudi i njihovo neograničeno iskorištavanje.

Ustanak u Bosni doveo je do smjenjivanja nekih od vodstava kantonalnih vlasti ali ono, štaj je najvažnije je, da je svojim eksplicitno antinacionalističkim i samoorganizovanim nabojem poslana je jasna poruka vladajučoj eliti: nećete nas više nekažnjeno pljaćkati i djeliti – stvari neće više biti takve, kao što su bile! Usred opustošenja tranzicijske Bosne i Hercegovine ustanak je otvorio mogućnost nove i drugačije budućnosti, u kojoj ljudi i njihove potrebe nisu lak plijen kapitalističkih divova i trgovaca ideologijom.

Ustanak u Bosni i Hercegovini je mnoge u Sloveniji podsjetio na burne događaje na prelazu iz 2012. u 2013. godinu, čiji dio smo i sami bili. Može se povući i paralela sa sličnim događajima u svijetu, kao što su primjeri: Španjolske, Grčke, Bugarske, Turske i Brazila. Momenti ustanka svugdje izviru iz istih težnji, iz iste izloženosti režimu opustošenja, iz iste zavisnosti života većine od upravitelja kapitalom i države. Baš ništa ne iznenađuje, da ustanci, uprkos svojim specifičnostima, sa sobom nose mnogo istih ili sličnih iskustava, iste ili slične nade i dileme. Susrećemo se i sa sličnim razočarenjima i slabostima. 
U situacijama ustanka svugdje se otvaraju ista pitanja: Kako promišljati spontane masovne proteste? Kako promišljati odnos između ulice, plenuma i ostalih praksi koje se otvaraju u vremenu ustanka? Kako se usprotiviti ruci represije? Kako sačuvati ustanak kao otvoren prostor? Kako graditi politiku pored i preko političkih stranaka, nevladnih organizacija i ostalih oruđa koji čuvaju postojeće stanje?

Sa namjerom, da gradimo zajednički prostor refleksije i djelovanja iznad državnih granica, pozivamo na transnacionalni susret demonstranata i demonstrantkinja iz BiH, Slovenije i drugih zemalja. Ostvariti želimo prostor neposredne komunikacije među nama, koji ćemo upotrijebiti za refleksiju i razmjenu iskustva procesa ustanaka uključujući i razmjenu praktičnih znanja, praksi, ideja, analiza, težnji i razočarenja. Želimo, da bi se sreli oni, koji smo na ulice došli zaradi potrebe po razvijanju samonikle politike, i oni, koji se i u mirnim vremenima ne namjeravamo odreći djelovanju mimo i izvan političkih stranaka ili nevladnog sektora. Zapravo želimo povezati aktivne kontakte između BiH i Slovenije te preko toga produbiti povezivanje iznad nacionalnih država. Želimo u neposrednoj komunikaciji učiti jedni od drugih i naći načine međusobne podrške u našim budućim borbama.

Susret će trajati tri dana i održaće se u formi plenuma i tematskih radionica. Predložene teme radionaca sa kratkim opisima: 
Na radionici o plenumu kao oruđu antiautoritativne samoorganizacije podijelićemo iskustva o plenumskom djelovanju, o problemima kao i o pozitivnim momentima, ali i o tehničkim vidicima njihovog izvođenja. Krajnji cilj je definisanje načina za jačanje plenuma kao oruđa antiautoritarne samoorganizacije. 
Na radionici o kriminalizaciji pobune i života podijelićemo skupna iskustva policijskog nasilja, kojim slijede sudski postupci i ostali oblici kriminalizacije zbog kojih su ljudi i dugo poslje prosvjeda suočeni sa sudskim postupcima. Optužbe i izrečene kazne su nerijetko previsoke. Govorit ćemo o tome, kako pružiti podršku onima, na koje se najviše odnosi kriminalizacija, te kako pojačati solidarnost i vještine za buduće političko djelovanje. 
Na radionici o transnacionalnom povezivanju ustanaka razmišljaćemo o širem evropskom kontekstu ustanaka i na osnovu iskustava razmišljati šta raditi, odnosno kako djelovati i kako se povezivati na transnacionalnom nivou.

Susret će se održati od 11. do 13. aprila 2014 u Ljubljani u prostorima Socialnog centra Rog. Hrana i smještaj biće obezbjeđeni u okviru skromnih mogućnosti. Susret će biti radni, a večernje sate iskoristit’ ćemo na opušteniji i društven način.

Svi i sve, koji bi željeli prisustvovati, za dodatne informacije pišite na soc.center.rog@gmail.com.

Protiv kapitalizma i nacionalizma gradimo solidarnost i otpor!

Antikapitalistički blok 
20. mart 2014

PROGRAM

Prvi dan, petak, 11. april

  • 19h: Uvodna skupština
    Skupština je namenjena upoznavanju učesnica i učesnika i deljenju njihovih očekivanja od susreta. Poseban prostor je namenjen prezentaciji ustaničkog iskustva iz BiH (presek događanja, aktuelno stanje, osnovna analiza).
  • 21h: Večera i druženje

Drugi dan, subota, 12. april

  • 9h: Doručak
  • 10h – 20h: Radionice, ručak
    Koordinatori/ke radionica se pobrinu za njihove sažetke koji će na kraju služiti za oblikovanje zajedničke izjave. 
  • Prva radionica, 10h – 12h: »Plenumi kot direktnodemokratično oruđe organizovanja«.
    Na prvoj radionici razgovaramo o plenumima kao o direktnodemokratskom oruđu organizovanja unutar ustanaka i šire. Pri tome pokušavamo odgovoriti na pitanja: kako plenume upotrebiti u konfliktnim situacijama, kako obezbediti inkluzivnost i ujedno odbiti sve isključujuće artikulacije, kako formu plenuma preneti u svakodnevne strukture odlučivanja; ujedno ćemo analizirati uspehe i minuse takve organizacije.
  • Ručak
  • Druga radionica, 14h – 16h: »Kontraustaničke sile kriminalizacije«.
    Druga radionica je namenjena pitanju šta je sve delovalo »protiv« ustanaka. Pri tome nećemo govoriti samo o specifičnim primerima kriminalizacije, već ćemo debatu raširiti na promišljanje o kriminalizaciji otpora uopće, govoriti ćemo o zatvorenosti u nacionalne okvire i o silama odnosno različitim društvenim subjektima koji su se suprotstavljali potencijalu ustanaka (policija, mediji, država, stranke, NGO, same ustajničke grupe).
  • Treća radionica, 18h – 20h: »Nova evropska konstitucija«.
    Ako se na prvoj i drugoj radionici bavimo oruđima organiziranja i procesima kriminalizacije, onda treću radionicu posvjećujemo pitanju šta i kako posle ustanaka. Iskustva sa bosanskih, slovenačkih i mnogih drugih ustanaka nam govore da ustaništvo uvek sadrži jak trenutak destitucije, a na nama je da ga nadgradimo u prostor konstitucije, postavljajući (si) pri tom transnacionalni horizont. Na radionici ćemo zato razgovarati o mogućnostima za procese daljeg zajedničkog građenja aktivističnih mreža koje kroz boj oblikuju našu Evropu.

  • 21h: Večernje druženje

 

Treći dan, nedelja, 13. april

  • 11h – 14h: Zaključna skupština 
    Cilj skupštine je rezimirati diskusije od prethodnog dana i kroz oblikovanje kratkog zajedničkog dokumenta zacrtati buduće delovanje/aktivnosti.
  • 15h: Ručak

IT’S NOT OVER YET! – TRANSNATIONAL MEETING OF THE UPRISING FROM BOSNIA AND HERZEGOVINA, SLOVENIA (AND BEYOND)

11th – 13th APRIL 2014
SOCIAL CENTER ROG, TRUBARJEVA 72, LJUBLJANA, SLOVENIA

Recently, the citizens of Bosnia and Herzegovina put their country on a dense map of those states that have – due to the lasting of unbearable conditions of living for a big part of society – experienced a wave of generalized peoples’ indignation. As in Greece, Turkey or Slovenia, what started as another protest of Tuzla workers who have been expropriated in the times of transition, spread like a wildfire to the streets of numerous cities across the state and has very soon been transformed into generalized rejection of ruling political elites and their policies. At the same time that indignant people took action on the streets and occupied buildings of local governments, plenums as spaces of democratic discussion and decision-making were established in numerous cities. Some of the most beautiful and inspiring moments that we have witnessed in the midst of rhizomatic and multiple boiling of society were those of people on the streets and plenums all over the country finally rejecting another means of elite, used for separating and exploiting people – nationalism. The Bosnian uprisings washed away some government officials and local (cantonal) governments. But foremost, by the usage of explicitly antinationalist and self-organized discourse and political action they sent a very clear message to the ruling elite: the times of you stealing from us and separating us without being punished are over – from now on, the things will never be the same again. The process of devastation of transitional Bosnia and Herzegovina has been interrupted: the uprisings opened up possibilities for a new and different future, a future in which people and their needs will no longer be an easy target of capitalist magnates and ideologists.

The uprisings in Bosnia and Herzegovina reminded many of us in Slovenia on the jacqueries during the winter of 2012/2013 that we were present at: at least as much as it reminded us on the other similar cases across the world – Spain, Greece, Bulgaria, Turkey, Brasilia, just to mention a few. The moments of uprisings are always and without regard to geography inspired by the same desires, by the same exposure to the regimes of devastation, by the same control over lives of majority that is in the hands of capital and state managers. Thus, it comes as no surprise that despite their specifities the uprisings bring about many common experiences, hopes and dilemmas, but also disappointments and weaknesses. In the times of uprisings the same questions open up everywhere: How can we understand spontaneous mass protests? What about a relationship between street actions, plenums and other practices of the uprising? How can we fight against the repression? What can we do to maintain the uprisings in their openness and inclusivity? How can we build our politics against and beyond political parties, non-governmental organizations and other tools of conserving the status quo?

We organize and invite you to take part on a transnational meeting of the uprising from Bosnia and Herzegovina and Slovenia (and beyond) in order to build a common space of reflection and action beyond the borders of nation states. We want to create a space of direct communication between the uprising from Slovenia and Bosnia and Herzegovina and use it for mutual reflexion and exchange of experiences that we have gained during the uprisings, including the exchange of practical knowledge and ideas, but also analysis, desires and disappointments. We want this space to be a space of convergence of all of us who have been going to the uprisings in order to address our need of developing autonomous politics and that in more peaceful times will not give away acting against and beyond political parties and non-governmental sector. At the same time our wish is to build and strengthen active contacts between Bosnia and Herzegovina and Slovenia and with that deepen the process of connecting beyond nation states. But most of all we want to learn from each other and develop ways of mutual support in our forthcoming struggles.

The meeting will last for three days and will take a form of plenums and thematic workshops. We suggest making three basic workshops:
The focus of the first workshop could be plenums as self-organizing and anti-authoritative tool. The discussion would be build around our experiences that we have gained with our active engagement on plenums; it would address the problems and positive moments, but also technical aspects of their execution. The goal of this workshop would be finding ways of empowerment of plenum as a tool of anti-authoritative self-organizing.
The focus of a second workshop could be criminalization of struggles and lives. On this workshop we would share our common experience of police violence, followed by court procedures and other forms of criminalization that effect peoples’ lives long after the protests are finished, often including draconic fines. We would also talk about the ways to concretely support the ones that have been criminalized most severely and how not to let solidarity among us fall into decay and freeze our future political action.
The third workshop we suggest would be on transnational networking of the uprisings and broader European context. Based on the knowledge and experiences we have from elsewhere we would like to discuss about the future transnational perspectives and networking.

The meeting will be held between 11th and 13th April 2014 in Social centre Rog in Ljubljana. Food and sleeping capacities will be provided; prior and throughout the meeting we will collect money for reimbursing as many of travel costs for the uprising from Bosnia and Herzegovina as possible.

It will be a working meeting but we are positive that the evenings will be smartly used for relaxation and regaining our energy.

Everyone interested in the meeting should write an email to soc.center.rog@gmail.com in order to receive detailed information.

Solidarity and struggle against capitalistic and nationalistic devastation!

Anti-capitalist block
March 20th, 2014

PROGRAM

Day one, Friday, 11th April

  • 19h: Opening session 
    The participants to the meeting will introduce themselves; they are encouraged to present their expectations towards the meeting. There will be a short presentation of the uprising experiences from Bosnia and Herzegovina (summary of happenings, current situation, primary analysis).
  • 21h: Dinner and socializing

Day two, Saturday, 12th April

  • 9h: Breakfast
  • 10h – 20h: Workshop, lunch 
    Workshop coordinators should take care of short summaries for each workshop that will serve us for writing a final common statement. 
  • Workshop nr. 1, 10h – 12h: »Plenums as a direct democratic tool of organizing« 
    The first workshop will be dedicated to plenums as a direct democratic tool of organizing, both within uprisings and in general. We will be asking ourselves in what ways should this tool be used in situations of conflict; how can we insure its inclusiveness and refuse all excluding articulations at the same time; how to transfer the plenum form into everyday decision making structures; and, we will also analyze successes and disadvantages of such kind of organizing.
  • Lunch
  • Workshop nr. 2, 14h – 16h: »Counterinsurgent Forces of Criminalisation« 
    The second workshop will be focused on the question of what worked against the power of uprisings. We will discuss more than specific cases of criminalisation since we wish to broaden the content by stressing the criminalisation of resistance in general. We will also speak about closing the resistance into national frameworks and about the role of different
    social actors (police and other authorities, media, parties, NGO sector, uprising initiatives etc.) that were weakening the power of uprisings.
  • Workshop nr. 3, 18h – 20h: »New European Constitution« 
    In contrast with the first and the second workshop, that will address the topics of organizational tools and criminalization, the third workshop will be based on the question of what and how to act after the heat of the uprisings has passed. The experiences we have gained during uprisings in Bosnia, Slovenia and elsewhere show us that those are always moments of strong destituency – our task now is to create the moments of constituency. Our horizon for doing so is transnational. The focus of the third workshop will thus be the continuation of the processes of common construction of militant networks through which we will create our Europe.

  • 21h: Socializing

 

Day three, Sunday, 13th April

  • 11h – 14h: Final session 
    We will summarize the discussions of previous two days and write a short common statement that will serve us as a basis for future networking.
  • 15h: Lunch

 

Prisotnostšteje-15o-OccupyLjubljana

PresenceCounts-15o-OccupyLjubljana

12 decembra, 2013

Beyond Europe – Antiauthoritarian Platform Against Capitalism

beyondeurope

Just the beginning…

The slogan “Beyond Europe” is a clear “no” to current imaginations of Europe. Obviously, the dream of a politically-economically united, “more equal” and “just” Europe for everyone under the Euro is breaking apart. At the moment, this “Nation Europe” turns out to be a Europe of austerity and deadly disharmony. The nostalgic wish for a re-strengthening of the state to control the “lawless” market is no lasting alternative which can make life better ; in the best case, this is just the other side of the same coin. Another false alternative is being propagated by several right-wing and reactionary forces across the continent. They argue that the only solution is to “fall back” to a “Europe of nations”, where it’s every national state for itself. We want to go beyond these solutions. We argue for the option beyond state, nation and capital brought about by anti-authoritarian struggle and self-organisation. Six years on from the start of the financial crisis, we finally make a start on the necessary project of a transnational platform for radical exchange, discussion and action. We see “Beyond Europe ! – Antiauthoritarian platform against capitalism” as a small start that has been long overdue. Just one beginning for exchange and understanding between anticapitalist groups, beyond our usual borders and limits.

The Origin of the idea

It is becoming increasingly clear that partial, nationally contained struggles within and against the spheres of production and reproduction are not enough to resist the austerity measures of the Troika (European Commission, European Central Bank, International Monetary Fund). More and more of those engaged in social struggles are being confronted with the limits of national isolation and the urgent need to refer to common points of analysis and struggle ; the need to work towards building transnational movements which relate to each other within and across national borders and that would be capable of creating new dynamics and of disrupting, at least on the level of ideas, traditional conceptions of what constitutes the political terrain.

At the moment the exchange processes between people struggling in Europe and beyond are still underdeveloped. As movements, we are definitely still lacking the skills and the Know-How needed to coordinate effective long-term organising and resistance at the European scale and beyond. We see very few possibilities for even sharing our own histories or current experiences. If we want to build effective transnational movements we need to start experimenting with physical and virtual spaces where we can come together and develop these plans together. Fortunately, many groups and individuals have realised that there is a need to pass from visiting and consuming “hotspots” of (radical) protest and radical journalism to a more advanced level of activity, solidarity and to build solid connections with comrades throughout these places. This is an experimental process to create the tools and spaces needed to overcome both the boundaries we face now and through our consequent networking.

We had our first experiences in the process of transnational organization when we co-organized M31, the decentralised European action day against capitalism which took place on the 31st March 2012. Many of the activists in Germany had to discover that although mass demonstrations are normal in Greece, it does not mean that people will listen to a call for an anticapitalist action day within a European context. Different situations need different approaches and these approaches can only be decided by those putting them into practice. We also learnt that it is one thing to plan a local event in the context of a one off action day and completely another to start a committed and continuous process of discussion and long term co-ordination between radical groups. Of course we had to find out that many groups don‘t want or can‘t participate in this long exchange process. This is based on both a group‘s perspective – how important a group thinks it is to act transnationally, but also it is a matter of capacities and possibilities – which is influenced by the situation each group finds itself in. We hope to see many of these groups and projects again, either within Beyond Europe, or organising alongside us.

The past years have shown us the current limits of our organising. These are limits we want and need to overcome. In Greece the movements have come to the realisation that struggles that stop at the national level will not bring about real change, because only overthrowing the Greek government would not bring about long-term change within the complex European wide situation. In Germany activists are falling into the trap of “there are no struggles” and many have stopped looking for them. In England antiauthoritarian, anticapitalist groups face problems developing practical interventions and links to wider society. In any case, alone we are weak, only by acting locally but thinking globally can we proceed ; only through co-ordinated international activity can a society beyond state, nation and capital be achieved.

What we want – Discover, Exchange, Discuss, Act

We need to (re)occupy the principle of solidarity and fill it with left-wing, emancipatory and radical content. Solidarity has to be freed from the isolation of single-issue campaigns ; it has to be revived and updated by purging it of both its reactionary and nationalist blinkers. We also have to take it back from its recuperation by capitalism : by solidarity we don’t mean “charity” or “investment”.

We have to discover the links between capitalist processes within Europe and beyond. Information must be gathered about state-institutions and companies that act transnationally : what are their functions and how are they involved in organising the flows of capital and power which produce the current management of the crisis and austerity ? Furthermore we have to understand the local situation in each different country. How are austerity politics influencing and changing daily life ? How are people getting organised against wage cuts and rising unemployment ? Are classical defensive struggles transforming into offensive ones ? And, how do they do this ? It is also clear that during these social attacks social relations change. As the reproduction of our lives enters into crisis, existing patriarchal structures which are central to contemporary capitalism are exacerbated. Against the background of strengthening fascist organisations, particularly in Greece and Hungary, and growing racism and nationalism in the so called Western countries, we have to coordinate also on the issue of reactionary answers to the crisis. For example : in England a new rise of antifascist initiatives are emerging to intervene against right-populist and fascist propaganda. This experience will be familiar to Greek comrades who had to face new threats to refugees, homosexuals and themselves since the sudden growth of the fascist Golden Dawn. German activists have had similar experiences during the racist pogroms in the 90s. We want to share successes, mistakes and analysis with our comrades in different countries so that they can act effectively when facing similar issues.

Together we have to develop the weapon of critique whilst simultaneously engaging, slowly and carefully, in a discussion about where we are heading. Can we exchange our theoretical and practical expertise in ways which comrades elsewhere can understand and make use of ? For example, on how to criticise the nation and the formations of national unity ? And most importantly we need to collectively discuss topics that concern us all : for example what is the nature of contemporary Europe ? (How) do we want to overcome it ? What do we want to do next ? And of course we need to start taking further steps and move slowly into discussion with comrades in other continents.

We do not want to remain a theoretical circle only. Our interaction has to find its expression in practical issues, since no relevant change was ever carried through by writing texts alone. We can‘t develop our collective political power sitting in our bedrooms. We can keep our standard solidarity recipe, of course : that is, when something happens in one place, in other places we go out with banners, or light our usual flares, and take several photos which we spread through our channels. This is better than nothing and still one way to refer to each other. But we have to go beyond. The European General Strike N14 was another experiment in making the idea of solidarity broader and more concrete. Whilst there are problems with big international action days which can happen, if done in the right way these can have positive and long-term effects. Other continuous practices could be through strengthening self-organised projects and providing practical support including distributing their goods and products on a bigger level (for example VIO.ME, the self-organised factory in Greece). It is important that we also exchange our knowledge about projects of commoning and socialisation in their different forms and continue developing direct democratic processes. Ultimately, there are many ways to expand practical solidarity that we have yet to find.

So, there are many things on many different levels that we want and that need to be done in common.

Horizons

The horizons for this platform are not, and hopefully will not ever be, completely determined. We do not want to limit our imagination – we envision beginning modestly, exchanging discussion papers and hopefully moving on to coordinated activity and beyond. Everything is open. The way this project develops is for us to decide – alongside the dynamics of movements and struggles that will emerge around us of course ! This project starts small – with four groups in three countries. It is clearly not representative, or even inclusive of all the of the great projects we see taking place, and we hope that more groups that share a similar perspective to us join this networking process. If you would like to find out more about getting involved, please contact us.

It is clear that if we do not try to get organized in this way, if we do not intensify our exchange processes and develop a shared analysis of the international functioning of this system, we won‘t be able to develop our own agenda. We keep working on the basis that the doctrine “There is no alternative” is only the ideology of those who do not want to see real change. In these times of austerity and popular revolt, we have to bring our forms of organization and action to the next level. We say that we have to understand the situation and to act – to take our radical critiques of state, nation and capital, and our promotion of self-organisation and the building of counter-power out of our political milieus, into our neighbourhoods and far beyond.

Beyond Europe, November 2013

http://beyondeurope.net/

PresenceCounts-15o-OccupyLjubljana

14 februarja, 2013

Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago!

vodapravica

Pobuda prebivalcev Evropske unije: Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago!

Predmet: Evropsko komisijo pozivamo, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse.

Glavni cilj: Zakonodaja EU naj od vlad zahteva, da zagotovijo in priskrbijo vsem državljanom zadostno količino čiste pitne vode in komunalne storitve. Zahtevamo: 1. naj bodo institucije EU in države članice obvezane zagotoviti, da vsi prebivalci uživajo pravico do vode in komunalnih storitev; 2. naj oskrba z vodo in upravljanje vodnih virov ne bosta predmet “pravil o notranjem trgu” in naj bodo storitve za rabo vode izključene iz liberalizacije; 3. naj EU poveča svoja prizadevanja za doseganje splošnega dostopa do vode in komunalnih storitev.

Uradna stran, kjer se nahaja evropska pobuda: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/ongoing/details/2012/000003/sl

WDR, nemška javna TV je decembra 2012 predvajala 8 minutni posnetek, kot del programa „Monitor”, v katerem razkriva pritisk EU Komisije skozi Troiko, da bi dosegli privatizacijo vode v Grčiji in na Portugalskem.

***** POMAGAJTE ŠIRITI SPOROČILO ******
Nujno je potrebno zbrati več podpisov iz različnih držav!!!!

Potrebno je narediti to iniciativo čimbolj znano v večih državah, vsaj 7 držav mora zbrati dovolj podpisov, da se izpolni zakonsko predpisana kvota, saj v nasprotnem primeru EU Komisija ne bo obravnavala pobude. Do sedaj je bilo zbranih dovolj podpisov v 3 državah EU; Nemčija, Avstrija, Belgija, zato je potrebno zbrati dovolj podpisov še najmanj v 4 državah. Hvala vsem, ki boste pri tem pomagali. To je pobuda, ki bi morala imeti svoje mesto v osrednjih televizijskih terminih tudi v Sloveniji in po celi Evropi!!!

kvota voda iniciativa

Tukaj lahko vidite po posameznih državah EU, koliko podpisov je že zbranih in koliko jih še manjka, da bi bi bila kvota izpolnjena.

Da bi v Sloveniji izpolnili potrebno kvoto podpisov, je potrebno, da iniciativo podpiše še 1.731 ljudi.

Iniciativo podpišite tukaj: https://signature.right2water.eu/oct-web-public/index.do?initiativeLang=sl

PrisotnostŠteje-150-OccupyLjubljana

Značke:
3 februarja, 2013

Koncept Odprtega prostora in „Out of the Box” razmišljanje

odprtiprostorslovenije

Naš primarni namen ni v tem, da bi dajali odgovore na določena vprašanja, ki so družbeno pomembna, naš primarni namen je v tem, da odpiramo družbena vprašanja, na katera pa si mora vsak posameznik odgovoriti sam.

Pojem odprti prostor ni preprost pojem, da ne bo pomote, je zelo kompleksna materija, ki se nenehno giblje in razvija. Odprti prostor ne pomeni zaokrožanja, ne pomeni organiziranja, organizacij ali karkoli podobnega.

Odprti prostor, če ga definiramo v njegovem bistvu, pomeni to, da se srečujejo posamezniki, ki so OPEN MIND (odprti za razmišljanja drugih posameznikov, s katerimi prihajajo v družbene interakcije in na ta način gradijo samo družbo) in ki razmišljajo OUT OF THE BOX.

Kaj je razmišljanje OUT OF THE BOX?

Out of the box oziroma “izven škatle” pomeni preprosto to, da razmišljaš samostojno, nekonformno (da se v svojem razmišljanju ne podrejaš razmišljanju drugega in si se zaradi lastnega interesa pripravljen odrekati lastni misli) a si obenem odprt (OPEN MIND) za razmišljanja posameznika, s katerim prihajaš v družbeno interakcijo, kar pomeni, da odtlej gradita neko novo zavest, kolektivno zavest, kolektivno razmišljanje, ki je nadgradnja vajinih subjektivnih razmišljanj in dognanj.

Po domače rečeno, VEČ GLAV VEČ VE, toda več glav lahko da VEČ ZNANJA, do ZAVEDANJA pride le tako, da si dopustijo razmišljati in da drug drugega v tem ne omejujejo, pač pa spodbujajo.

Prisotnostšteje-15o-OccupyLjubljana

12 novembra, 2012

Plenilska privatizacija vode

V Evropi obstajata dve vrsti državljanov. Človeška bitja in “PIGS” (ang. prašiči, PIIGS – okrajšava za Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija). Človeška bitja so delovni ljudje, ki “plačujejo svoje dolgove” in so jim posledično priznane človekove pravice. Prašičem lahko po drugi strani prepolovijo plače in pokojnine ter njihovo izobraževanje, zdravje in prihodnost razprodajo na dražbi najnižjemu ponudniku. Ne samo to, kar se tiče Evropske komisije, nimajo več niti osnovnih pravic do pitne vode.

Moral sem se zares potruditi, da sem našel informacije o tem, ker se očitno nobenemu večjemu časopisu to ni zdela novica. Kljub nevtralnemu stališču Evropske komisije glede te teme, postavlja trojka privatizacijo pitne vode kot pogoj za finančno pomoč državam. O tem je poleg skupin za zaščito potrošnikov kot so Food and Water Watch in Corporate Europe Observatory poročal tudi časopis North Central Pennsylvania Gazette .

Korporativni lobiji že desetletja vodijo kampanije za privatizacijo vsega, kar se da privatizirati, vključno z vodo. Njihovo opravičilo je bilo vedno, da bo privatizacija pripeljala do bolj kvalitetnih storitev za nižjo ceno. V primerih naravnih monopolov se je v praksi vedno izkazalo popolnoma nasprotno. Tako zdaj ciljajo na javne službe bankrotiranih državah in to utemeljujejo s tem, da je privatizacija (po smešno nizkih cenah) potrebna, ker v naprotnem primeru vlada ne bo imela denarja za plače in pokojnine.

Marca tega leta je bila objavljena razsikava o varčevalnih ukrepih in privatizaciji v Evropi. Naslovljena je bila “Our Right to Water” (Naša pravica do vode) in jo je naročilo gibanje “Blue Planet Project” s sedežem v Kanadi. Ne preseneča, da je poročilo vse prej kot objektivno. Vendar predstavlja zanimivo čtivo – če so vam všeč grozljivke.

Osredotoča se na rezultate (delne) privatizacije na Portugalskem, v Italiji, Grčiji, Španiji in Bolgariji. Gre za vedno isto zgodbo, podal vam bom nekaj ključnih informacij.

Po padcu komunističnega režima v Bolgariji je iz cevi javnega vodovoda puščalo približno 20% vse vode. Na koncu bučnih devetdesetih let je zaradi pomanjkanja vzdrževanja izguba narasla na 60%. Da bi se znebila problema in povrh zaslužila še nekaj denarja, je vlada leta 2000 prodala sofijsko vodovodno podjetje Sofijska voda družbi “United Utilities”, eni od obskurnih angleških korporacij, ki so zrasle kot gobe po privatizacijski orgiji Thacherjeve v 1980-ih letih.

Cena vode v Sofiji se je v enem desetletju več kot potrojila – v nasprotju z obljubami družbe. Še ena neizpolnjena obljuba je bilo predlagano zmanjšanje izgub s 60% na 25%. Leta 2011 so bile izgube še vedno enako visoke. Družba dejansko vlaga v vzdrževanje samo v nujnih primerih.

Pomanjkanje finančne preglednosti, korupcija, goljufije in prevelika izplačila za vodstvo so bile značilnosti Sofijske vode v letih 2000. Glavni izvršni direktor družbe je letno prejemal 400000 evrov. Menedžerji so normalno prejemali 25000 evrov mesečno – v primerjavi s povprečno plačo v Sofiji, ki je bila približno 500 evrov.

Istočasno je družba tožila pet tisoč bolgarskih družin, ker niso bile sposobne plačevati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin deložirali z njihovih domov. Do takrat je United Utilities že prodala svoj delež Sofijske vode drugemu vodnemu mrhovinarju, družbi Veolia.

Prihodki United Utilities so bili več kot 1,5 milijarde funtov.

V Grčiji je bila voda delno privatizirana v Solunu in Atenah. Francoska multinacionalka Suez je odkupila delež solunskega vodovoda. Cene so od takrat narasle za 300%, medtem ko se je kvaliteta vode tako poslabšala, da je postala nevarna za zdravje in je moralo veliko ljudi poseči po ustekleničeni vodi za pitje.

V začetku je bilo med zaposlenimi veliko odpora proti privatizaciji, toda ko je družba razglasila, da bodo njihove plače podvojili, so z veseljem prekinili svoje nasprotovanje. Po tem so se delovne sile znebili z zmanjševanjem števila zaposlenih, račun za višje plače pa ponovno zaračunali potrošnikom.

Privatizacija drugih vodovodov v Grčiji se nadaljuje pod pritiskom trojke.

Na Portugalskem je začela oblast združevati občinska vodovodna podjetja v velike družbe v 1990-ih letih. Tako jih lažje privatizirajo, korak za korakom, začenši s koncesijo za izkoriščanje hidrografskih bazenov, rečnih strug, infrstrukture itd. Istočasno so zaprli javne fontane s pitno vodo. Ta nizkotna praksa je skupna celotni južni Evropi. Med žgočimi poletji imaš srečo, če še vedno najdeš javno fontano, ki se ni presušila.

V Italiji so se morali v 1990-ih vsi javni dobavitelji vode reorganizirati v SpA (delniške družbe), od katerih so nekatere postale popolnoma privatne, druge pa so ostale v javni lasti. V obeh primerih je odnos do vode prešel od dojemanja vode kot javne dobrine do dojemanja vode kot profita. Številke povedo celo zgodbo. Od leta 1997 do 2006 so cene vode narasle za 60%, medtem ko so investicije v vodovode padle za debelih 70 odstotkov.

Španija se lahko pohvali z enim najboljše delujočih javnih vodovodnih sistemov v Evropi, Kanalom Isabel II, ki dobavlja vodo Madridu. Uničenje nečesa tako lepega je skušnjava, kateri se ne more upreti noben plenilski privatnik. Isto velja za vse ljudi v politiki, ki so se namenili od tega mastno zaslužiti. Na isti način kot to počne v zdravstvu, je vlada začela privatizirati vodovod po korakih, popolnoma brez vednosti javnosti. Nihče ne ve točno, komu se vodovod prodaja, vendar ste lahko prepričani, da bodo dobički ostali “v družini”.

To so slabe novice ali vsaj majhen del le-teh. Vendar obstajajo tudi dobre. Pred letom in pol so v referendumu, ki so ga mediji popolnoma ignorirali, Italijani s 96% glasov glasovali proti privatizaciji vode (s 57% udeležbo). Leta 2006 je dežela z zelo posebnim odnosom do vode – Nizozemska – z zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobna zakonodaja je bila sprejeta v Urugvaju. In leta 2000 so se ljudje iz Cochabambe v Boliviji uspešno uprli, ko je vlada poskušala razprodati njihovo vodo ameriški multinacionalki Bechtel.

Žalostno dejstvo je, da človekove pravice in svoboda niso večni. Ni jih mogoče razprodati. Vse se lahko razproda samo, če dovolimo, da se to zgodi, če se proti temu ne borimo. Če dovolimo, da korporacije z nekaterimi ljudmi ravnajo kot s prašiči, bodo nekega dne, ki ni tako daleč, tudi z vami ravnali kot s prašičem.

Več o tem:

Save Greek Water

Privatizar argua delito social